Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
POSEBNI FILODENDRONI IN FLAMINGOVCI Bolj kot z nezahtevnostjo za vzgojo nas kačnikovke navdušujejo zaradi raznolikosti in lepote. Ta odseva tudi z gladkih, svetlečih se listov, na katerih lahko opazimo bolj ali manj izražene žile. Med kačnikovke spadajo filodendroni z več kot 220 vrstami in flamingovci, ki jih je več kot 1000 vrst. ZBIRKA KAKTUSOV IN NJIHOVO CEPLJENJE V Trzinu smo si pri gospodu Juretu Slatnerju ogledali njegovo zbirko posebnih, tudi redkih kaktusov. Spoznamo zgodovino nastanka kaktusov brez klorofila, ki so lahko rdeče, rumene ali kakšne druge barve. Nekaj kaktusov smo tudi cepili. To smo storili iz enakih razlogov, kot cepimo sadno drevje. Kako, v oddaji. Z NARAVO PROTI PREHLADOM V neposredni okolici doma je Sebastjan Lipar nabral liste lovorja in izruval črno redkev. Za napitke, s katerimi si pozimi krepimo odpornost proti virusom, poseže tudi po čebuli in pohorski strdi. Ob uživanju domačih pripravkov za izkašljevanje in čiste dihalne poti vseeno upoštevajmo omejitve za bolnike in nosečnice. navrtu@rtvslo.si
Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Izbruhi na Sončevi površini lahko povzročijo resne težave tudi v komunikacijah, delovanju satelitov in mrež mobilnih operaterjev ali globalne navigacije GPS. Povečana Sončeva aktivnost lahko vpliva na kakovost lokacíjskih storitev. Te pri nas zaradi izbruhov na Soncu še niso bile ogrožene.
Sončevo aktivnost redno merimo, kar pomeni, da dogajanje na Soncu spremljajo številni znanstveni sateliti. Pojave na naši zvezdi bolj ali manj sistematično opazujemo že od začetka 17. stoletja oziroma od odkritja teleskopa, same Sončeve cikle pa od 18. stoletja naprej. Najstarejši kazalnik Sončeve dejavnosti so Sončeve pege.
Polarni sij je mogoče lepo ujeti s fotografskim aparatom tudi v naših krajih. Geolog in ljubiteljski astronom Jure Atanackov polarni sij spremlja zadnjih 23 let.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm pa jim zna prisluškovati.
Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom.
Znamenita peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko morali so v tamkajšnjem rudniku živega srebra močno povečati izkop rude.
Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih.
Po njenem platnu ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama.
Štefanovo je dan, namenjen žegnanju konj. Zadnjih 24 let ga tradicionalno prirejajo tudi v Zanigradu, ko se srečajo konjeniki Slovenske Istre. Dogodek pritegne veliko ljudi, s konji ali brez. Predvsem pa v vas, ki jo je čas skoraj pozabil, vrne življenje. Pa čeprav le za dan.
Čebelarji na bistriškem pišejo dolgo zgodovino. Tu je rojen Anton Žnideršič. Čebelar, izumitelj t.i. AŽ panja, ki ga danes učinkovito uporabljajo čebalarji tako doma kot po svetu. V želji, da bi postavili Ilirsko Bistrico na zemljevid apituristične destinacije je vzniknila zamisel, da bi v prihodnje tu postavili največji AŽ panj na svetu.
Ko naročite prestižno vino, francoski šampanjec ali kaj podobnega, ste res prepričani, da pijete original? Potvorb je namreč pri vinih skoraj toliko, kot pri oljčnem olju. Švicarski znanstveniki z univerze v Ženevi so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Umetna inteligenca je lahko tudi zelo koristno orodje za preprečevanje pogostih in težko dokazljivih prevar v vinski industriji, so ugotovili raziskovalci z ženevske univerze. Razvili so namreč umetno inteligenco, ki lahko na podlagi majhnega vzorca vina izjemno natančno ugotovi, od kod vino izvira. Ne določi zgolj ožjega geografskega območja, ampak točen vinograd oz. vinsko klet.
Zima je čas, ko se delo na kmetiji nekoliko umiri. Tudi pri Jurčetovih v Skadanščini ni nič drugače. Nekaj goveda je sicer še ostalo zunaj, druge živali pri hiši pa so pod streho. Imajo pravi mali živalski vrt. Kako preživljajo letošnjo zimo, ko je trava že vedno kar zelena, smo pogledali tudi z našo kamero.
Na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino dva prijatelja, Kristijan Vidmar in David Ličen, pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Šele pred nekaj leti sta začela s sirarstvom, zdaj pa že prodajata svoje unikatne sire najbolj zahtevnim strankam. Med njimi so tudi zveneča imena kuharjev z Michelinovomi zvezdicami.
Najprej bomo šli na Sinji vrh nad Ajdovščino, kjer dva prijatelja pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Obiskali smo kmetijeo Jurčetovih v Skadanščini, kjer imajo pravi mali živalski vrt. Tudi pozimi je pri njih zelo zenimivo. Na bistriškem, kjer imajo dolgo zgodovino čebelarjenja in od koder prihaja tudi Anton Žnideršič, želijo postaviti največji AŽ panj na svetu. Mestna občina Koper se je pridružila kulturnim potem oljčnega drevesa oziroma mreži sredozemskih oljčnih mest RECOMED. S tem želijo združiti oljkarsko dejavnost s turizmom. Bil ismo na jubilejnem 10-tem Festivalu penin v Portorožu, kamor so prijavili rekordno število vzorcev. Pa še o eni temi v zvezi s prestižnimi vini bo govora. Švicarski znanstveniki so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Za konec pa vas boomo popeljali še v Zanigrad, od časa pozabljeno vasico v zaledju Istre, ki oživi en dan v letu, na Štefanovo.
Neveljaven email naslov