Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na pašniku Starijski vrh, ki se na nahaja na grebenu Kobariškega Stola je letos maja, volk spet napadel trop ovac. Ovčarji s Kobariškega, ki tvorijo Pašno skupnost Starijski vrh, so prvega maja zagnali na planino sto petdeset ovac, v tropu pa že manjka čez trideset ovac.
Center za sonaravno rekultiviranje Vremščica deluje je leta 2000, z njim pa upravlja Veterinarska fakulteta. Na kraški planoti redijo tri slovenske avtohtone pasme živali; ovco istrsko pramenko, krško-poljskega prašiča in cikasto govedo, ki so tudi predmet raziskav in učno gradivo. Pred nekaj dnevi so na vrh planine pripeljali nekaj prašičev in iz hleva na pašo prignali čredo ovc.
V Marezigah so pripravili že jubilejni 50. Praznik refoška in Slovenske Istre. Podelili so priznanja najboljšim vinarjem, izbrali novega Kralja refoška in gostili številne obiskovalce, ki so se lahko zabavali tudi ob glasbi in dobri domači hrani. Med mladimi refoški je postal šampijon refošk iz kleti Kavalič iz Kavaličev pri Svetem Antonu. Vinarko Marjeto Kavalič smo obiskali na njeni kmetiji.
Erik Mihelič dela kot mladi raziskovalec na Znanstveno raziskovalnem središču Bistra Ptuj. Sodeluje na kar treh evropskih projektih. V Slovenskih Konjicah poteka projekt Studio krog, s katerim želijo odpadne reči vrniti v ponovno uporabo. Tako so obnovili dva odslužena zabojnika v prijetni bivalni enoti. Na kmetiji blizu Ptuja so postavili pirolizno špeč, s katero iz odpadnega lesa proizvajao biooglje. Zanimiv projekt pa izvaja tudi v laboratoriju ZRS Bistra na Ptuju. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
Med krajinskimi parki na Primorskem najdemo tudi deželo Pivških presihajočih jezer. Gre za prostor, ki sta ga narava in človek oblikovala skozi stoletja. V krajinskih parkih režimi niso tako strogi. Upravljalci parka na Pivškem spodbujajo tradicionalno ekstenzivno kmetijstvo. S projektom PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so usmerjeni v ohranjanje kmetijske krajine na območju Krajinskega parka, da bi ohranili oziroma izboljšali stanje mokrotnih travnikov in vzhodnih submediteranskih suhih travišč. Prispevek je nastal v sklopu projekta Zelena kohezija.
Začeli bomo z rubriko Zelena Kohezija, obiskali pa pivška jezera in suha travišča. Občina Pivka je skozi projekt Pivka.Kras.Presiha, odkupila, kar 40 ha kmetijskih zemljišč. Oddala jih bo kmetovalcem, ki bodo izvajali pozno in prilagojeno košnjo v skladu z naravovarstvenimi smernicami. Predstavili bomo ambasadorja s Ptuja, ki sodeluje na kar treh evropskih projektih, povezanih s trajnostno rabo surovin. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji, s katerim so našli 239 vrst čebel, med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič. V Marezigah se je od 19. do 21. maja odvil že tradicionalni 50. Praznik refoška in Slovenske Istre. Med šampioni je bila tudi klet Kavalič iz Kavaličev pri Svetem Antonu. V Hrvaški Istri pa so že 7. organizirali prireditev Wine and Walk. 400 obiskovalcev se je peš podalo na degustacije in spoznavanje tudi manj znanih lepot istrske zemlje. Bili smo na Vremščici, ko so tja prignali čredo ovac, družbo pa jim bodo delali tudi krškopoljski prašiči. Ovce pa vse bolj ogrožajo volkovi in šakali. Na pašniku Starijski vrh, ki se na nahaja na grebenu Kobariškega Stola, je volk maja spet napadel trop ovac. Končali pa bomo v Benečiji, kjer uspešno združujejo kmetijsko dejavnost s turizmom.
VZGOJA IN UPORABA AVOKADA Iz trde koščice avokada si je Sebastjan Lipar vzgojil drevesce. Čez zimo ga spravi v notranje prostore in odstrani kak posušen list, zdaj pa je čas za presajanje. Po opravilu se prileže malica. Namaz bo iz pretlačenega avokada in jajca, za večjo hranljivost in okus pa doda še nekaj svežih ali pokuhanih zeli. PRIPRAVEK PROTI UŠEM V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši. ČLANI KLUBA GAIA ŠE V POREČU Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma. ZBIRKA PERUNIK IZIDORJA GOLOBA Ob koncu maja se je poslovil Izidor Golob, slovenski žlahtnitelj perunik in maslenic. V spomin na njegovo vrtnarsko delo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru zbirajo slovenske sorte. Nekatere so odmrle ali se skrižale, zato gledalce prosijo za pomoč pri iskanju bradatih perunik in maslenic Izidorja Goloba.
V občudovanju odpiranja cvetov smo se ustavili na Brankinem vrtu v Brunšviku, ki ima ta konec tedna za obiskovalce odprta vrata. Ob vrtnicah vrt skriva še kakšno manj znano rastlino. Branka bo pripravila tudi škropivo iz kopriv. Z njim prši predvsem popke vrtnic, ko se pojavijo uši.
Z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru smo se na srečanju članov kluba Gaia prejšnji mesec v Poreču pogovarjali o oskrbi balkonskega cvetja ob daljši odsotnosti. Dobili smo nekaj nasvetov, kaj upoštevati, če smo poleti veliko zdoma.
Iz trde koščice avokada si je Sebastjan Lipar vzgojil drevesce. Čez zimo ga spravi v notranje prostore in odstrani kak posušen list, zdaj pa je čas za presajanje. Po opravilu se prileže malica. Namaz bo iz pretlačenega avokada in jajca, za večjo hranljivost in okus pa doda še nekaj svežih ali pokuhanih zeli.
Ob koncu maja se je poslovil Izidor Golob, slovenski žlahtnitelj perunik in maslenic. V spomin na njegovo vrtnarsko delo v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru zbirajo slovenske sorte. Nekatere so odmrle ali se skrižale, zato gledalce prosijo za pomoč pri iskanju bradatih perunik in maslenic Izidorja Goloba.
V Posavju je vse več kmetij, ki delujejo samooskrbno in trajnostno. Predstavljamo ekološko kmetijo Pri Martinu, kjer se ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo. V projektu Inovativni mladi kmet Slovenije se je pred nekaj leti predstavila Barbara Petrič. Delovno mesto si je ustvarila na kmetiji Frangež, kjer prideluje in predeluje zelenjavo. Otroci na kmetijah se zelo hitro soočijo s proizvodno dejavnostjo. Ob tem se pogosto ne zavedajo nevarnosti, ki so jim izpostavljeni. Zanimalo nas je, kako nezgode preprečiti. Ob letošnjem tednu gozdov so gozdarji opozorili na pomen gozda v prihodnosti.
Na Dravskem polju smo znova obiskali kmetijo Frangež. Tam si je delovno mesto ustvarila Barbara Petrič, inženirka vrtnarstva. Svojo poklicno pot je predstavila tudi v projektu Inovativni mladi kmet Slovenije.
Otroci na kmetijah se zelo hitro soočijo s proizvodnim delom dejavnosti, ki je zanje zelo privlačen saj nudi številne priložnosti za spoznavanje novosti in tudi za igro. Ob tem na otroke prežijo številne nevarnosti, ki še vedno prepogosto privedejo do nezgod. Odrasli moramo zato storiti vse, da bi nezgode preprečili.
Tudi v Posavju vse več kmetij, ki svojo dejavnost nadgrajujejo s turizmom, deluje trajnostno in samooskrbno. Hkrati pa slovenske turistične kmetije združujejo gostoljublje, odlično domačo hrano, pristni stik z domačimi živalmi in opravili ter čudovito naravo.
Gozdarji že več desetletij v tradicionalnem Tednu gozdov (zadnji teden v maju) opozarjajo na pomen gozda in gozdarske stroke. V teh dneh pripravijo vrsto aktivnosti, posvečenih drevesom in ljudem, saj gozd opravlja številne vloge. Gozdarji so tokrat opozorili na pomen gozdov v prihodnosti in se podali pod okrilje mogočnih pohorskih gozdov.
ZBIRKA POTONIK Potonike z barvami in kot puh lahnimi cvetovi izražajo nežnost in nas spominjajo na preteklost. Prve potonike je Sandra Leiner Lebar občudovala na babičinem vrtu. Zdaj jih imata z možem Rihardom nasajenih že preko 300 sort, vzljubila sta jih tudi zaradi preproste vzgoje. Večina je najlepših prav v teh dneh. NASADA ZA SENČNO IN SONČNO LEGO V balkonskih koritih ali umetelnih loncih si omislimo zanimive rastline, ki nas razveselijo z lepo razrastjo, barvami ali cvetovi. S klubom Gaia smo nad Laškim znova obiskali Jureta Aškerca in v čudoviti hribovnati pokrajini zasadili nevsakdanja nasada za senčno in sončno lego. IN MEMORIAM – IZIDOR GOLOB Poslovil se je Izidor Golob, vrhunski poznavalec mnogih trajnic, ljubitelj in žlahtnitelj predvsem perunik in maslenic, in uspešen ljubiteljski vrtnar. Spomin na Izidorja bo še naprej živel v zavidljivih zbirkah perunik in maslenic v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in na številnih ljubiteljskih gredah, pa tudi v spominih mnogih generacij vrtnarjev in gledalcev oddaje Na vrtu.
Potonike z barvami in kot puh lahnimi cvetovi izražajo nežnost in nas spominjajo na preteklost. Prve potonike je Sandra Leiner Lebar občudovala na babičinem vrtu. Zdaj jih imata z možem Rihardom nasajenih že preko 300 sort, vzljubila sta jih tudi zaradi preproste vzgoje. Večina je najlepših prav v teh dneh.
V balkonskih koritih ali umetelnih loncih si omislimo zanimive rastline, ki nas razveselijo z lepo razrastjo, barvami ali cvetovi. S klubom Gaia smo nad Laškim znova obiskali Jureta Aškerca in v čudoviti hribovnati pokrajini zasadili nevsakdanja nasada za senčno in sončno lego.
V zadnjih dveh tednih so predvsem SV Slovenijo zajele obilne padavine in neurja s točo. Priporočila za tehnološke ukrepe v poljedelstvu nam predstavi specialist za poljedelstvo s KGZ Murska Sobota. 20. maja smo obeležili šesti svetovni dan čebel, ki so ga Združeni narodi razglasili na pobudo slovenskih čebelarjev. Letos so opozarjali predvsem na opraševalcem prijazno kmetijsko pridelavo. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so nedavno predstavili rezultate projekta v katerem so proučevali monitoring divjih čebel v Sloveniji. V Svečini so mladi domačini že tretjič pripravili prireditev s katero poglabljajoi sodelovanje med vinarji. Naša ekipa se je odpravila v obsežne gozdove pod Roglo, kjer z gozdom gospodari Peter Ločnikar.
Neveljaven email naslov