Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veliko dosežkov je leto prineslo tudi na medicinskem področju. V ZDA so možgansko mrtvemu človeku presadili prašičjo ledvico, ki je najdlje do zdaj normalno delovala, kar 2 meseca. Prvič so uspešno presadili oko.
Poleti je mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec z Morske biološke postaje Piran NIB, v votlinah pod hidrotermalni vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem.
Predali se bomo pristni tradiciji božičnega časa, predstavljeni v zanimivih zgodbah, ki smo jih v preteklosti posneli po vsej Sloveniji. Na gorenjski kmetiji Smolej otrokom predstavljajo življenje in delo s konji. Poiskali smo izdelovalce medenega peciva, ki je bilo v preteklosti pomemben del slovenske praznične kulinarike. Na koroški kmetiji Krebs, ki je znana po reji alpak, se članice Društva kmetic Mežiške doline spominjajo, kako so zimske večere in praznike preživljali na koroških kmetijah.
Na kmetiji Krebs v Strojni nad Ravnami na Koroškem, so turistično ponudbo zelo domiselno popestrili z alpakami. Pridružile so se nam tudi članice Društva kmetic Mežiške doline, ki so se spominjale, kako so zimske večere in praznike na koroških kmetijah preživljali v preteklosti.
V nekaterih predelih Slovenije praznično tradicijo predstavlja tudi izdelovanje medenega peciva. Najbolj znani so gotovo dražgoški kruhki. Med pa je ena izmed osnovnih surovin tudi v izdelkih iz lecta. Poglejmo, kje in kako še danes izdelujejo različno medena peciva in ohranjajo tovrstne obrti.
26. december je godovni dan sv. Štefana, ko ob katoliških cerkvah tradicionalno blagoslovijo konje. Te plemenite živali so pomemben človekov spremljevalec. Na kmetiji Smolej življenje in delo s konji spoznajo tudi otroci.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Predstavljamo modre ruske mačke. Opozarjamo na praznične nevarnosti za naše mačke in svetujemo, kako jim omiliti stres. Obiskali smo Nina, 12 in pol let starega vipeta, ki ima za sabo pestro zgodovino, zdaj pa uživa v ljubečem domu. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Tudi v predbožični oddaji objavljamo nekaj fotografij dekoracij, ki ste jih izdelali vi, dragi gledalci.
Ko šipek pomrzne, njegove semenske plodove naberemo, iz njih skuhamo marmelado ali pripravimo omako za žar. Tako je storila tudi Martina Plohl Krevh, izvirni recept iz Aljaske je posodobila na svoj način.
Čeprav se je narava umirila, zeleni prsti ne počivajo. Zdaj lahko pripravimo potaknjence grmovnice mahoberberis, križanca med mahonijo in češminom. Na kaj je treba paziti pri listnatih potaknjencih, svetuje Gorazd Mauer.
S Fanči Perdih podrobno predstavljamo vzgojo kalčkov: od izbora semen in posode, nakaljevanja, pršenja in shranjevanja. Kalčki so zimska vitaminska bombica, z nekaj znanja in truda jih prav vsak lahko vzgoji doma.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Občanska znanost deluje tudi v medicini. 180 milijonov žensk po svetu trpi za endometriozo, eno izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Kljub temu da bolezen prizadene vsako 10. žensko, je slabo raziskana in razumljena. Od pojava simptomov do postavitve diagnoze lahko traja tudi 10 let. Različne raziskovalne skupine po svetu iščejo rešitve za endometriozo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Neformalno pridobljeno znanje se nam pogosto bolj vtisne v spomin kot formalno izobraževanje. Andragoški center Republike Slovenije uvaja občansko znanost kot metodo učenja odraslih za krepitev znanstvene in okoljske pismenosti širše javnosti. Začeli so z opazovanjem opraševalcev na sončnicah.
Odsek za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan se že vrsto let ukvarja z občansko znanostjo. Leta 2018 so ustanovili tudi Center za participativno raziskovanje, ki zagotavlja znanstveno in strokovno podporo pri reševanju okoljskih in družbenih problemov. Občani so sprva sodelovali pri testiranju uporabnosti novih senzorskih tehnologij za spremljanje stanja okolja, pozneje pa so jih vključili v vse faze raziskovalnega projekta.
Neveljaven email naslov