Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 15. stoletju je Koper dobil najmočnejšo upravno-politično in gospodarsko veljavo pred vsemi drugimi istrskimi mesti. Postal je sedež beneške uprave za Istro. Osrednji mestni trg – Titov trg je še danes središče mesta in njegovega vrveža. Letos mineva 50 let od olimpijskih iger v Münchnu. V münchenskem mestnem muzeju so ob tej priložnosti pripravili razstave in druge projekte. Očarljiva vasica Paularo v Karniji, v osrčju doline Val d'Incarojo, je prvi kraj v Furlaniji - Julijski krajini, ki je postal del planinskih vasi. Paularo je namreč ohranil starodavno tradicijo in gorski značaj. Mednarodna magazinska oddaja Alpe Donava Jadran praznuje 40. rojstni dan. Prvič smo jo pričeli oddajati decembra 1982.
Vsak teden vam v oddaji Ugriznimo znanost zastavljamo matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Poleti so iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike v Koper z ladjo in iz Kopra do Krškega po cestah pripeljali gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem. Za tovrstni prevoz veljajo najstrožji protokoli. Drugega oktobra opolnoči so jedrsko elektrarno zaustavili in izključili iz elektroenergetskega omrežja. Na njej so izvedli redni, že 32. remont oziroma kar 45.000 aktivnosti. Koliko novega goriva so vložili v reaktor? Kaj vse so v jedrski elektrarni zamenjali in pregledali? Osmega novembra so jo po 35 dneh remonta znova priključili v elektroenergetsko omrežje. Nuklearna elektrarna Krško je začela komercialno obratovati v začetku leta 1983. Načrtovali so, da bo obratovala do leta 2023, toda Zaradi ugotovljenega dobrega stanja na rednih periodičnih pregledov so to dobo podaljšali do leta 2043. Kaj določa dobo trajanja elektrarne?
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo, in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. V Nuklearni elektrarni Krško kot gorivo uporabljajo do 5 % obogaten izotop urana 235. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva.
Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le vir toplote je drug. Pri termoelektrarnah so to fosilna goriva, pri jedrskih pa izotop radioaktivnega elementa urana. Kako deluje Nuklearna elektrarna Krško?
Edina mednarodno priznana slovenska avtohtona pasma psov.
Teja Hlačer je lončarka mlajše generacije, ki s svojim delom ohranja in širi starodavno in nekoč najbolj razširjeno tradicijo na slovenskih tleh. Tri cerkve, imenovane Tri fare, v vasi Rosalnice pri Metliki, tik ob slovensko-hrvaški meji, spadajo med največje umetnostne spomenike Bele krajine. V osnovi so bile gotske, pozneje pa so doživele veliko prezidav. Soteska Mlačca pri Mojstrani se v zimskem času spremeni v pravo zimsko kraljestvo, v katerem potekajo različni kulturni in športni dogodki. Ledno plezanje, žive jaslice, pravljična bitja, vse to zaživi kratek čas v mrazu in ledu. V Sloveniji so do zdaj odkrili že več kot 12 tisoč podzemeljskih jam. Vsako leto jamarji odkrijejo še kakih sto novih. Posebno mesto pripada Vilenici, ki je najstarejša turistična jama v Evropi, saj jo obiskujejo že vse od sredine 17. stoletja. Kraški ovčar je priznana slovenska avtohtona pasma psov. Prvotno je bil to pastirski pes, ki je varoval črede pred volkovi. Pastirsko vlogo je izgubil z zmanjšanjem reje drobnice v prvi polovici prejšnjega stoletja in je danes predvsem družinski pes.
Jama je najstarejša turistična jama v Evropi, obiskovana že vse od sredine 17. stoletja.
Soteska Mlačca pri Mojstrani se v zimskem času spremeni v pravo ledeno kraljestvo.
Tri cerkve spadajo med največje umetnostne spomenike Bele krajine.
Lončarka, ki s svojim delom ohranja in širi starodavno tradicijo lončarstva na naših tleh.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V ZDA ima vsak 66. otrok avtizem, eno najhitreje rastočih razvojnih motenj. Vzroka zanj še vedno ne poznamo, zagotovo pa gre za kombinacijo več dejavnikov, zlasti genov in okolja. Zadnje raziskave iz tujine so potrdile, da je pri otrocih, ki so že v zgodnjem otroštvu več ur na dan izpostavljeni zaslonom, večja verjetnost za razvoj motenj avtističnega spektra. Zakaj je zgodnja diagnoza te motnje tako pomembna? Raziskovalci razvijajo orodja za zgodnje odkrivanje avtizma, z novimi metodami pa ves čas iščejo morebitne vzroke za njegov nastanek.
Strokovnjaki se trudijo, da bi avtizem odkrili čimprej, ko je še mogoče nadoknaditi zaostanek v razvoju. Pri tem bo lahko pomembno odkritje tudi orodje za zgodnje odkrivanje te motnje, ki ga je razvila ekipa švicarskih strokovnjakov.
Motnje avtističnega spektra so čedalje pogostejše, posledično je o avtizmu vse več raziskav in znanstvenih člankov. Zaradi množice informacij narašča tudi potreba po računalniških orodjih, ki nam pomagajo, da te informacije iščemo učinkovito in vsebinsko usmerjeno. Ekipa Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici je pred leti razvila inovativno metodo tekstovnega rudarjenja besedil, s katero so iskali in našli še neodkrite povezave in vzroke za avtizem.
Na razvoj avtizmu podobnih težav vplivajo številni okoljski dejavnik. Kot eden izmed njih se kaže tudi izpostavljenost zaslonom. Pediatri zadnja leta že pri malčkih opažajo skrb vzbujajoče posledice pretirane rabe zaslonov, predvsem na sposobnost govora in komunikacije.
Predniki današnjih žuželk so bile prve živali, ki so pred 600 milijoni let poselile kopno. Danes poznamo skoraj milijon različnih vrst žuželk, katerih celotno število na Zemlji je ogromno: na enega človeka pride 200 milijonov žuželk. Vendar njihovo število zadnja desetletja upada. Največja raziskava žuželk, ki so jo izvedli leta 2017 v Nemčiji, je pokazala, da je njihovo število v zadnjih 27 letih upadlo za 76 odstotkov. Kaj ogroža žuželke in kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet?
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so pred tremi leti začeli spremljati pestrost in številnost populacij divjih čebel v Sloveniji. Vzorce jemljejo dvakrat na mesec od aprila do septembra, in sicer na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, ki sta zavarovani območji, na Gorenjskem in Celjskem, kjer je kmetijstvo intenzivnejše, in v Ljubljani kot primeru urbanega območja. Na vsakem od teh petih območij imajo 10 vzorčnih mest.
Med bolj ogrožene žuželke spada tudi puščavnik. Ta hrošč se razmnožuje počasi in živi na ozko omejenem območju, ker je slabo mobilen. Zato puščavnik v Srednji Evropi in Sloveniji izginja.
Neveljaven email naslov