Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost Vlado Vogrinec, predsednik čebelarskih društev Štajerske. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V znani vinogradniški vasici Svečina blizu Maribora so mladi domačini že tretjič pripravili posebno vinsko prireditev. Rdeča nit je sodelovanje med vinarji in izobraževanje o vinu ter vinski kulturi.
Nadaljujemo s predstavljanjem skrbnih lastnikov gozda, ki so prejeli priznanja za svoje delo v preteklem letu. Tokrat se je snemalna ekipa odpravila visoko na Pohorje - v obsežne gozdove pod Roglo, natančneje v zaselek Resnik, kjer živi s svojo družino Peter Ločnikar, priznanje so mu podelili v celjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenija.
Za uspešno opraševanje, ki vpliva na kakovost in količino pridelka je ključno ohraniti pestrost opraševalcev, med katere ob medonosnih čebelah spadajo tudi divji opraševalci. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so nedavno predstavili rezultate projekta v katerem so proučevali monitoring divjih čebel v Sloveniji.
Gost mag. Boštjan Ferenčak, spec.za poljedelstvo KGZS, KGZ Murska Sobota. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V zadnjih dveh tednih so predvsem SV Slovenijo zajele obilne padavine, ponekod tudi neurja s točo. Na hribovitih predelih so se sprožili številni plazovi, voda in toča pa sta ob infrastrukturi uničevali tudi poljedelske pridelke in povzročali škodo v trajnih nasadih.
ISTRSKI DIVJI ŠPARGLJI Grmovnati sestavi še divje narave v bližini Umaga spomladi skrivajo cenjene prehranske zaklade – divje šparglje. Z njimi popestri jedilnik tudi gospod Marko, lastnik bližnje parcele. Primerno narezane njegova žena doda v rižoto po italijansko. SVETOVANJA STROKOVNJAKOV Pred dvema tednoma smo se mudili v Poreču in bližnjih krajih. Tam se je namreč družilo več kot 600 vrtičkarjev. Podaljšan konec tedna so preživeli tudi na predavanjih strokovnjakov kluba Gaia: Nevenke Breznik Beton, dr. Mete Pivec, Miše Pušenjak, Matjaža Mastnaka in Vanesa Husića. Novo znanje in informacije iz prve roke bodo lahko uporabili pri delu na gredicah. DIVJA KOZJANSKA JUHA Divjo juho Karmen Gajšek skuha iz rastlin, ki jih je v izobilju takoj, ko stopimo iz domov. Nabiramo čim bolj neoporečne, pa tiste, ki jih poznamo. Juha iz navadne lakote, medvedjih tac, ivanjščice in še česa naj velja kot napoved za 1. festival nabiralništva, ki bo po Sloveniji 3. in 4. junija.
Divjo juho Karmen Gajšek skuha iz rastlin, ki jih je v izobilju takoj, ko stopimo iz domov. Nabiramo čim bolj neoporečne, pa tiste, ki jih poznamo. Juha iz navadne lakote, medvedjih tac, ivanjščice in še česa naj velja kot napoved za 1. festival nabiralništva, ki bo po Sloveniji 3. in 4. junija.
Grmovnati sestavi še divje narave v bližini Umaga spomladi skrivajo cenjene prehranske zaklade – divje šparglje. Z njimi popestri jedilnik tudi gospod Marko, lastnik bližnje parcele. Primerno narezane njegova žena doda v rižoto po italijansko.
Pred dvema tednoma smo se mudili v Poreču in bližnjih krajih. Tam se je namreč družilo več kot 600 vrtičkarjev. Podaljšan konec tedna so preživeli tudi na predavanjih strokovnjakov kluba Gaia: Nevenke Breznik Beton, dr. Mete Pivec, Miše Pušenjak, Matjaža Mastnaka in Vanesa Husića. Novo znanje in informacije iz prve roke bodo lahko uporabili pri delu na gredicah.
V Orehovljah, vasici pri Mirnu, je te dni na višku sezona pobiranja belušev, belih špargljev. Orehovci so od nekdaj živeli od špargljev, prodajali so jih v sosednji Gorici in z denarjem od prodanih špargljev marsikaj kupili in si drugače izboljšali standard življenja. In kako je danes? Kako se šparglje oz. beluše prideluje in kako pomembni so v vipavsko kraški kuhinji.
Ob reki Rižani so pred časom s kohezijskimi sredstvi uredili tematsko sprehajalno pot in jo poimenovali MIR - od mlina do mlina. Pot na štirih točkah predstavlja naravno in kulturno dediščino reke Rižane. Obiskali smo jih tudi mi, ob tem pa še vinogradniško kmetijo Bordon, ki z reko živi že desetletja, saj je na kmetiji nekoč deloval tudi mlin. Sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja so jim pomagala pri naložbi v nabavo opreme za predelavo grozdja. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija.
Na Cerkniškem in Planinskem polju je veliko mladih kmetov in tu bi pričakovali razvoj kmetijstva. A kaj, ko ta razvoj, pravijo kmetje, zavira Natura 2000 in drugi birokratski dejavniki. V reportaži o tem, kako se soočajo z izzivi in kaj pričakujejo od vlade.
Ob svetovnem dnevu čebel naši kmetje ne morejo biti prav posebej veseli. Čebelje družine namreč pesti lakota. Na tleh pred panji je ogromno čebel, ki so poginile zaradi pomanjkanja hrane. Nizke temperature, ki preprečujejo medenje in deževje, ki je spralo vse cvetove, sta zdesetkala čebelje družine.
Čebelam močno primanjkuje hrane in ogromno jih zaradi tega pogine. O tem v naši prvi reportaži. Sledilo bo pojasnilo, zakaj dobivajo kmetje v zadnjih dneh v nabiralnike obvestila o odmeri katastrskega dohodka s precej višjimi zneski, kot so bili zadnjih 6 let. Šli smo na cerkniško in planinsko polje, kjer mlade kmete pri razvoju dejavnosti bremeni Natura 200 in birokracija. Ob reki Rižani so pred časom s kohezijskimi sredstvi uredili tematsko sprehajalno pot in jo poimenovali MIR- od mlina do mlina. V Orehovljah pri Mirnu smo nabirali beluše in pripravljali jedi z njimi. Zamejska kolega pa sta se udeležila vinskega sejma Viniveri ter lova na sipe.
OPRAVILA NA VRTU MAJA Te dni se naše gredice ob nalivih spreminjajo v mlakuže, zato delo na vrtu stoji. Davor Špehar nas tolaži, da bodo tudi nekoliko kasneje posajene rastline rast uspešno nadomestile. Kljub deževju že razmišlja o zastirki za poletje. Pripravil bo tudi čaj iz rabarbarinih listov proti ušem oziroma insektom. SAJENJE SLADKEGA KROMPIRJA Sladki krompir zaradi prehladnega podnebja pri nas ne gojimo iz semen, temveč iz vegetativnih poganjkov. Razen videza z običajnim krompirjem nima veliko skupnega. Po njem posegamo tudi zaradi nizkega glikemičnega indeksa. Z Branko Valner, Martino Plohl Krevh in Anko Alt predstavljamo nekaj idej, kako in kam ga posaditi. OZELENITEV NADSTREŠKA Vrt je tudi kraj, kjer občudujemo tudi nastajanje in minevanje življenja – s pomočjo okrasnih rastlin. Za zamisel, kako polepšati dolgočasen nadstrešek, smo poprosili Sebastjana Liparja. Iz dekorativnih obrezanih vej je sestavil osnovo, ki jo je na koncu okrasil z raznobarvnimi sočnicami.
Vrt je tudi kraj, kjer občudujemo tudi nastajanje in minevanje življenja – s pomočjo okrasnih rastlin. Za zamisel, kako polepšati dolgočasen nadstrešek, smo poprosili Sebastjana Liparja. Iz dekorativnih obrezanih vej je sestavil osnovo, ki jo je na koncu okrasil z raznobarvnimi sočnicami.
Te dni se naše gredice ob nalivih spreminjajo v mlakuže, zato delo na vrtu stoji. Davor Špehar nas tolaži, da bodo tudi nekoliko kasneje posajene rastline rast uspešno nadomestile. Kljub deževju že razmišlja o zastirki za poletje. Pripravil bo tudi čaj iz rabarbarinih listov proti ušem oziroma insektom.
Sladki krompir zaradi prehladnega podnebja pri nas ne gojimo iz semen, temveč iz vegetativnih poganjkov. Razen videza z običajnim krompirjem nima veliko skupnega. Po njem posegamo tudi zaradi nizkega glikemičnega indeksa. Z Branko Valner, Martino Plohl Krevh in Anko Alt predstavljamo nekaj idej, kako in kam ga posaditi.
Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 34. festival Dobrote slovenskih kmetij. Po nekajletnem premoru bodo prehranske izdelke s slovenskih kmetij tudi razstavili. Letos se na festivalu podrobneje predstavlja celjska regija. 12. maja je minilo 23 let od ustanovitve KGZS. O dosedanjem delu zbornice se pogovarjamo z Romanom Žvegliče, ki je sedanji predsednik te nevladne organizacije. Ob koncu oddaje predstavimo zgodovino vinogradništva na območju Ptuja.
Neveljaven email naslov