Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prihodnji konec tedna bo na Ptuju že 34. Festival Dobrote slovenskih kmetij. V ocenjevanje je letos prispelo blizu 1000 izdelkov iz vse Slovenije, ki so razdeljeni v 16 kategorij. Po nekajletnem premoru bodo izdelke iz žit, meso in vino v prostorih Minoritskega samostana tudi razstavili. Festival na Ptuj bo tako tudi letos praznik slovenskega podeželja, hrane in ponudbe podeželja. Na festivalu sodeluje okrog 600 kmetij, med katerimi je že vrsto let tudi Kmetija Žitnik na Dravskem polju. V ocenjevanja dajo svoje izdelke iz pirine moke, letos so to bile valjane testenine. Družina Žitnik se v vasi Starošince ukvarja s poljedelstvom, pridelavo pire in oljnih buč ter peko iz pire.
Gost Roman Žveglič, predsednik KGZS. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij je največ prispelih živil v kategoriji mlečnih izdelkov. Tudi kmetija Flis iz Spodnjega Grušovlja v Savinjski dolini s svojimi izdelki redno sodeluje na teh ocenjevanjih. Kmetija Flis je sinonim za uspešno mlekarsko kmetijo. Razvili so lastno blagovno znamko, ki jo uspešno tržijo v lokalnem okolju in širše.
Na širšem območju Ptuja je vinogradništvo že več kot 3000 let pomembna dejavnost, saj so gojenje vinske trte poznali že pred prihodom Rimljanov v te kraje. Zgodovina te dejavnosti je predstavljena v grajski kleti ptujskega gradu, kjer obiskovalci lahko uživajo tudi ob vonju in aromi nagrajenih vin ptujskega grajskega vinskega ocenjevanja. Že nekaj stoletij grajski grič krasi vinograd.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Sodelavec nam je s potepanja po Veliki Britaniji v času kronanja kralja Karla III. v uredništvo prinesel kraljeve ovsene kekse. To so keksi, ki jih prodajajo pod znamko Duchy Original – Organic. Ana-Marija Berk pa je ob tem naredila manj kraljevske, a še bolj slastne piškote.
Ko na vrtu nimamo dovolj prostora za postavitev vodoravnih gred, se lahko odločimo za pokončne. Zanimiv stolp, njegova sredina je kovinska konstrukcija, obdana z lubjem, je naredila tudi Sabina Šegula. Vanj je najprej namestila bršljane.
Ker poletne počitnice rada preživlja doma s svojimi najdražjimi, se je Anka Alt odločila, da zasadi posebno gredo. Postavili so kovinsko konstrukcijo z mrežo, po kateri se bodo vzpenjale toploljubne posebnosti iz Afrike, Azije, Mehike in Vietnama. Mednje je dodala zeli, značilne za naše vrtove. Tople kraje bo gospa Anka tako pripeljala kar na svoje dvorišče.
Na Ptuju so ob koncu aprila pripravili tradicionalni Slovenski vinogradniško - vinarski kongres. Ob predstavitvi aktualnih raziskav so udeležencem podali tudi smernice razvoja za v prihodnje. Z gostom v studiu se pogovarjamo o dozorevanju ozimnih žit in setvi koruze. Analize Evropske komisije so pokazale, da je skoraj polovica medu, ki ga uvozimo v EU ponarejenega. Čebelarji želijo v prihodnje kakovosten evropski med zaščititi s primerno kontrolo in oznakami. Zlata trsna rumeniai je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je razširjena v vseh vinorodnih evropskih državah. V Sloveniji ogroža obstoj vinogradništva in vinarstva predvsem na SV delu države.
Gost Ivan Brodnjak, KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Dominikanskem samostanu na Ptuju se je konec aprila odvil 6. Slovenski vinogradniško-vinarski kongres v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki je združil vinogradnike, vinarje in strokovnjake s področja vinogradništva in vinarstva. Ti so med drugim predstavili strokovne raziskave in podali smernice razvoja za naprej. Po zaključku kongresa pa se je dogajanje prelilo v 9. festival Salon Sauvignon Ptuj 2023, festival vina, kulinarike in lepih umetnosti.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo države članice EU poskušajo obvladovati po ukrepih, določenih v uredbi evropske komisije. Prisotna je tudi v Sloveniji, nevarno pa se je razširila predvsem na SV delu države, zato smo preverili, kakšno je trenutno stanje na terenu.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
S klubom Gaia v Želimljah, kjer smo pri gospe Mateji aprila zasajali predvsem kapusnice in solatnice, eno od treh visokih gred tokrat zasajamo s toploljubnimi plodovkami, solatami, zelišči in kako cvetočo, medovito rastlino. Čebulnice proti čebulni muhi še vedno pokrivamo s kopreno ali uporabimo lepljive plošče.
Škropivo ali gnojilo? Sebastjan razloži, da je razlika v tem, kako dolgo namakamo posamezne sestavine. Tokrat se je odločil za koprivo. Sesekljani je zaradi kalcija dodal še zdrobljene lupine jajc. Ko bo gnojilo fermentiralo, ga je treba z vodo redčiti v razmerju 1:5, škropivo, v katerem se namakajo koprive manj kot 24 ur, pa 1:10.
Pred desetimi leti smo s kamero obiskali kmetijo blizu kraja Tetbury v Veliki Britaniji, ki spada pod upravljanje cornwalskega vojvode oz. takrat še princa Charlesa, danes kralja Karla III. Kralj Karel III. se je vselej zavzemal za ekološko pridelovanje hrane, oskrbnik kmetije pa nam je ob takratnem obisku predstavil nekaj naravnih možnosti za sobivanje človeka in narave, ki so povečini del modrosti prednikov.
V Tolminu in Idriji so v začetku aprila potekale predstavitve dvoletnih lovsko upravljalskih načrtov za Triglavsko upravljalsko območje, ki obsega tudi Posočje in Idrijsko cerkljansko ter za Zahodno kraško območje, ki sega do Postojne in jih je pripravila tolminska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Predstavitve so bile burne, saj kmetje zahtevajo temeljit poseg v populacijo jelenjadi.
Državne kobilarne iz osmih evropskih držav, so decembra lani vpisale tradicionalno rejo lipicanca na svetovni seznam nesnovne dediščine pri Unescu. Nosilka nominacije je bila Slovenija oziroma Kobilarna Lupica. Z našo kamero smo temelje lipicanske reje odkrivali v Lipici.
Ambasador Zelene kohezije Matevž Konjar je zaposlen na idrijski krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. V okviru svoje zaposlitve je močno vpet v kohezijske programe. V prispevku izpostavljamo tri projekte, kjer kot projektni partner sodeluje tudi Zavod za gozdove Slovenije. Projekti Vrh Julijcev, Natura Mura in Pohorka so večino sredstev pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Geodetska uprava Republike Slovenije je novembra lani objavila novo lestvico bonitetnih točk, ki določajo vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč. Te so tudi osnova za odmero katastrskega dohodka in posledično dohodnine. Z novo lestvico so prizadeti predvsem lastniki ali zakupniki zemljišč v Istri, na Krasu, Beli in Suhi Krajini. Kamnita in neplodna tla so ponekod izenačena z najbolj rodovitnimi ravnicami na Dravskem ali prekmurskem polju.
Neveljaven email naslov