Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V reportaži smo obiskali cerkljansko-idrijski konec in kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo ovčjega ter kravjega mleka. V ospredju so mladi kmetje prevzemniki, ki navkljub krizi v kmetijstvu, smelo gledajo v prihodnost. Kmetje pa morajo biti tudi dobri prodajalci. Pred leti jim je na pomoč priskočila Idrijsko-cerkljanska razvojna agencija, ki je s projektom Evropskega sklada za regionalni razvoj »Dobimo se na tržnici« na enem prostoru povezala lokalno ponudbo tega območja. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
Oddajo začenjamo z aktualno temo , ... bonitetnimi točkami, nakar se sprehodimo po cerkljansko idrijskem koncu. Tradicionalno rejo lipicanca so vpisali na svetovni seznam nesnovne dediščine pri Unescu. Nosilka nominacije je Lipica, obiskali smo jih z našo kamero. Kmetje na severnem Primorskem zahtevajo temelji poseg v populacijo jelenjadi. Še posebej glasni so bili ob predstavitvi lovskega načrta na tolminskem. Bili smo v zamejstvu, kjer želijo vzpodbuditi pridelavo paradnega belega vina Collio izključno iz treh avtohtonih sort grozdja - rebule, malvazije in furlanskega tokaja.
MOGOČNA SLANOVA BUKEV Mogočna Slanova bukev – tako se imenuje po lastniku, v Pomurju raste že kakih 160 let. Ta vrsta ni primerna za hišna drevesa, kljub temu pa je razvejano, tridebelno drevo v gozdu zelo okrasno. VIŠINA SAJENJA SADIK Z Dragom Belcem iz podjetja Cornus spoznavamo, kako globoko sadimo posamezne skupine vrtnine. Najprej pohitimo s kapusnicami, ki jih v sadilno jamico posadimo do srčike sadike. STRUPENE, A ZANIMIVE KAČNIKOVKE Med kačnikovke spada približno 140 rodov in 4000 vrst. Med njimi so tudi flamingovec, filodendron, monstera. Tokrat si bomo na vrtu Rifnik pobliže ogledali zelo redko vrsto, kobrasto japonsko lilijo z zanimivim betičastim socvetjem. VELIČASTNA MAGNOLIJA IN GINKO Irena Bedrač na sprehodu z Boštjanom Režonjo v Pomurju občuduje še drevesa v parku v Hercegovščaku. Med izjemnimi sta magnolija in ginko, ki štejeta okrog 200 let. Zavidljive starosti pa ob vitalnosti sploh ne kažeta!
Med kačnikovke spada približno 140 rodov in 4000 vrst. Med njimi so tudi flamingovec, filodendron, monstera. Tokrat si bomo na vrtu Rifnik pobliže ogledali zelo redko vrsto, kobrasto japonsko lilijo z zanimivim betičastim socvetjem.
Irena Bedrač na sprehodu z Boštjanom Režonjo v Pomurju občuduje še drevesa parka v Hercegovščaku. Med izjemnimi sta magnolija in ginko, ki štejeta okrog 200 let. Zavidljive starosti pa ob vitalnosti sploh ne kažeta!
Z Dragom Belcem iz podjetja Cornus spoznavamo, kako globoko sadimo posamezne skupine vrtnine. Najprej pohitimo s kapusnicami, ki jih v sadilno jamico posadimo do srčike sadike.
Mogočna Slanova bukev – tako se imenuje po lastniku, v Pomurju raste že kakih 160 let. Ta vrsta ni primerna za hišna drevesa, kljub temu pa je razvejano, tridebelno drevo v gozdu zelo okrasno.
V tokratni oddaji smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata kmetov Slovenije o napovedanem vseslovenskem protestu kmetov, ki bo v torek v Ljubljani. Pojasnil je, zakaj so prekinili pogajanja in se odločili za tako skrajen ukrep. V nadaljevanju smo predstavili prednosti kompostnega hleva, ki povečuje dobro počutje živali v hlevu in posledično izboljša rejske rezultate. Sadjarski strokovnjaki so pojasnili ravnanje v sadovnjaku v primeru pozebe, s prispevkom o sirarni Pustotnik pa smo sklenili niz prispevkov o kmečkih sirarnah. Oddajo smo sklenili s predstavitvijo prvega festivala domače žganjekuhe, ki ga je obiskalo kar okoli 500 obiskovalcev.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Domača žganjekuha ima dolgoletno tradicijo in številne privržence. V zelo velikem številu so se zbrali na prvem mednarodnem festivalu domače žganjekuhe na Gradišču nad Šentvidom pri Stični. Pred tem so izvedli tudi tekmovanje in strokovno ocenili kar 200 vzorcev v desetih različnih kategorijah.
Tudi letos smo v Sloveniji zabeležili več pozebnih dogodkov. V zadnjih sedmih letih že petič. Zaradi klimatskih sprememb so zime toplejše, zato se brstenje in cvetenje sadnega drevja začneta bolj zgodaj in je več možnosti za pozebo. Kako s tehnološkimi ukrepi v sadjarstvu preprečiti oz. omiliti škodo zaradi pozeb, pa v prispevku.
Družina Brence s kmetije Pustotnik v Gorenji vasi je treh desetletjih ustvarila eno najbolj prepoznavnih sirarskih zgodb v Sloveniji. Začetki sirarstva na tej kmetiji namreč segajo v leto 1989, ko so odprli prvo zasebno slovensko sirarno.
Kompostni hlevi so pri nas redkost. Glede na rezultate prireje in predvsem dobrega počutja živali, postaja tak način vhlevljanja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljen. Obiskali smo rejca Janeza Hočevarja iz Zapog pri Medvodah, ki se je za tak hlev odločil pred nekaj leti in sicer je vanj vhlevil krave molznice. Živali se v hlevu odlično počutijo. Izboljšali sta se količina prirejenega mleka in njegova kakovost.
NASAD POSEBNIH RASTLIN ZA SENČNO MESTO Na vrtu Rifnik blizu Šentjurja v senci raznovrstnih iglavcev z vsega sveta rastejo številne manj znane trajnice. Gorazd Mauer jih bo nekaj presadil v okrasno posodo in jih postavil na senčno mesto. Ali veste, kakšni rastlini sta kačja brada in žabja lilija? TRI OBDOBJA SPOMLADANSKEGA SAJENJA Drago Belec iz podjetja Cornus, največjega proizvajalca sadik pri nas, pravi, da je spomladansko sajenje razdeljeno na tri obdobja: prvo se prične februarja in traja do konca marca, drugo zajema april, tretje pa se prične po ledenih možeh. Ob tem spoznavamo še nekaj zanimivejših vrtnin, kot so: kikiriki, artičoka, pastinak, pak čoj... Z MIŠO PUŠENJAK OB DNEVU ZEMLJE Ob dnevu Zemlje z Mišo Pušenjak razmišljamo o tem, kje naredimo vrtičkarji največ napak in kako čuvati naše vrtove, da bomo na njih lahko pridelovali čim dlje in v sožitju z naravo. NASAD POSEBNIH RASLTIN ZA SONČNO MESTO Oddajo zaključujemo z nenavadnimi trajnicami, ki dobro uspevajo, če jih greje sonce.
Drago Belec iz podjetja Cornus, največjega proizvajalca sadik pri nas, pravi, da je spomladansko sajenje razdeljeno na tri obdobja: prvo se prične februarja in traja do konca marca, drugo zajema april, tretje pa se prične po ledenih možeh. Ob tem spoznavamo še nekaj zanimivejših vrtnin, kot so: kikiriki, artičoka, pastinak, pak čoj...
Ob dnevu Zemlje z Mišo Pušenjak razmišljamo o tem, kje naredimo vrtičkarji največ napak in kako čuvati naše vrtove, da bomo na njih lahko pridelovali čim dlje in v sožitju z naravo.
Na vrtu Rifnik blizu Šentjurja v senci raznovrstnih iglavcev z vsega sveta rastejo številne manj znane trajnice. Gorazd Mauer jih bo nekaj presadil v okrasno posodo in jih postavil na senčno mesto. Ali veste, kakšni rastlini sta kačja brada in žabja lilija?
V Trstu se je odvil že tradicionalni sejem Olio Capitale, ki je tokrat privabil več kot 200 razstavljavcev iz različnih italijanskih dežel ter številne kupce iz vsega sveta. Pridelovalcev iz bližnje Slovenije in Hrvaške, ki so v preteklosti že sodelovali, tokrat ni bilo, so pa uspešno sodelovali v tekmovalnem programu.
Brkinski kmet in gozd sta bila od nekdaj dragocena zaveznika. Kako pravilno gospodariti z gozdom ter kako najbolj optimalno izrabiti njegove potenciale, se lahko učimo iz preteklosti z obujanjem agrarne skupnosti - prastare oblike upravljanja skupnega premoženja. To še posebej dokazuje Agrarna skupnost Mrše oziroma njen predsednik Vladimir Cetin, ki je bila izbrana za najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdnogospodarskem območju za lansko leto
Sejem Vinitaly v Veroni je združil svetovno znana imena s področja vinarstva. Nadvse odmevno so se predstavili tudi slovenski vinarji. Razstavljali so na treh različnih prizoriščih, a si v prihodnje želijo, da našo državo zastopajo na enem mestu, saj je denarja za sejemsko promocijo dovolj. Nekaj ga zagotavlja tudi država.
Neveljaven email naslov