Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolski center Vejle, v istoimenskem danskem mestu je inkubator mladih idej. Danska vlada v zadnjih letih intenzivno podpira, da se mladi že takoj po osnovni šoli usmerijo v podjetništvo in jim zato nudi tudi nove tehnologije, da razvijajo svoja znanja.
V Španiji se še posebej na podeželju soočajo s izzivi staranja prebivalstva - mladi odhajajo, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča delo na daljavo. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila, da ostane v kraju Zamora na meji s Portugalsko, kjer deluje tudi kot aktivistka - njeno zgodbo o tem, kako ljudem na inovativen način predstavlja kohezijske teme pa Barbara Zrimšek.
Tudi v Španiji, še posebej na podeželju in tudi v največji regiji Castilla in Leon se soočajo s problemi staranja prebivalstva, mladi odhajajo v Madrid, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča komunikacijo pa tudi delo od doma. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila da ostane v mestu Zamora na meji s Portugalsko in tudi kot aktivistka prispeva k razvoju regije Catilla in Leon. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju inovativnih knjig – SmartiBook.
Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju zaščite pred strelami – Hermi.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za poletje so značilni vročinski valovi, poletni športi in kopanje v morju, v njem pa so lahko meduze. Na svetu jih poznamo več kot 200 vrst. Za Slovenijo so značilne uhati klobučnjak, veliki klobučnjak, morska cvetača, kompasna meduza, mesečinka in lasasta meduza, opažajo pa tudi nove. Lani so se množično pojavljali morski klobuki. Bodo tudi letos v Jadranskem morju meduze? To nas zanima predvsem za mesečinko, ki nas lahko boleče opeče. Kakšna je kakovost naših kopalnih voda in kako daleč v prihodnost lahko napovedo vročinske valove? Kam v Evropi na počitnice, če bi radi tam jadrali na deski ali se ukvarjali s podobnim športom, za katerega je potreben veter?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vročinskih valov je čedalje več, tako kot zdravstvenih težav, povezanih z njimi. Najbolj ogroženi so starejši, srčni in kronični bolniki. Marsikateri posledici vročinskih valov pa se lahko izognemo s primernim sistemom obveščanja in blažitvenimi strategijami. Vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad 22 °C v podnebju hribovitega sveta, nad 24 °C v celinskem podnebju in nad 25 °C v sredozemskem podnebju. Kako natančno in koliko vnaprej lahko vremenoslovci napovedo vročinski val, smo pogledali v naši oddaji o vročinskih valovih.
Vzdolž slovenske obale imamo 21 kopalnih voda. Toda v morje lahko potoki in reke sperejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah, in onesnažila iz urbanih naselij. Tovorne ladje pripeljejo v naše pristanišče balastne vode iz drugih delov sveta. Prihaja lahko do napak v kanalizacíjskih sistemih in do izlivov kanalizacíjskih voda v morje. Zato na vseh kopalnih vodah v poletni sezoni, od 1. junija do 15. septembra, vsakih 14 dni preverjajo kakovost vode. Tako v eni kopalni sezoni morsko vodo vzorčijo 8-krat. Kako čista je voda v slovenskih morskih kopališčih? To smo preverili v oddaji Mikrobiom našega morja.
Meduze se pojavljajo sporadično na različnih mestih in globinah, zato je njihovo spremljanje zelo težko. Osnovno opazovanje pojavljanja meduz poteka z obale ali barke. Nova metoda, ki jo v mednarodnem prostoru skušajo uveljaviti raziskovalci morske biološke postaje pa je uporaba posebnega brezpilotnega letalnika, ki površino vode opazuje z zraka.
Ob Kolpi, v Vinici, na stičišču Slovenije in Hrvaške, so se 16. junija sestali sogovorniki iz političnih, mladinskih in podjetniških krogov ter v okviru zaključnega dogodka evropskega projekta RTV Slovenija Misija Mlada kohezija mladim pripovedovali o prisotnosti Evropske unije v regiji.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji obsegajo travniki 17 % zemljišč, kar je okvirno 345.000 hektarjev površine. Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče ugotoviti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe in starost travinja. To je z analizo satelitskih posnetkov razkril prvi monitoring slovenskih travnikov. Ugotovili so, da se travniki danes kosijo večkrat kot nekoč. Pogosta košnja vpliva na to, da na njih živi manj vrst rastlin in živali. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v triletni raziskavi našteli zgolj 239 od 575 doslej najdenih vrst divjih čebel pri nas. V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo tako, da semensko mešanico žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom in jo sejejo na vrstno osiromašene površine. Kako ohraniti vrstno pestrost travnikov? Je lahko zadosten ukrep poznejša košnja trave?
V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo na poseben način. Z vrstno bogatih travnikov nabirajo semena in jih sejejo na vrstno osiromašene površine. Semena žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom, ki so ga razvili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Gre za edini tako velik krtačni stroj pri nas, ki lahko žanje na velikih površinah, kar omogoča zbiranje večjih količin semenskih mešanic.
Neveljaven email naslov