Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Gradbeni inženir Milan Kuster je s svojo ekipo inženirjev in slovenskim znanjem skupaj z Nemci ustvaril uspešno poslovno zgodbo s področja prezračevanja prostorov. Do prave ideje je prišel, ko je iskal rešitev za lajšanje težav svoje hčere, ki so jo spremljale alergije in ob tem spoznal pomen kakovosti zraka za zdravje. Čeprav je bila njegova ekipa pred dobrim desetletjem sprva le zastopnik in pooblaščeni proizvajalec nemškega podjetja Lunos, so se z lastnimi rešitvami in domačim, slovenskim znanjem hitro prebili do glavnega razvojnika tega nemškega podjetja in tako pripomogli ne le k njihovemu uspehu, ampak predvsem k uspehu svojega, slovenskega podjetja. Lunos Slovenija, ki za letos načrtuje 8 mio evrov prometa in 2 mio evrov dobička, je tako samostojno podjetje, lastnik Milan Kuster pa je od leta 2017 tudi član uprave nemškega podjetja. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnosti mladih Corona Alert in NoPrintz.
Gradbeni inženir Milan Kuster je s svojo ekipo inženirjev in slovenskim znanjem skupaj z Nemci ustvaril uspešno poslovno zgodbo s področja prezračevanja prostorov. Do prave ideje je prišel, ko je iskal rešitev za lajšanje težav svoje hčere, ki so jo spremljale alergije in ob tem spoznal pomen kakovosti zraka za zdravje. Čeprav je bila njegova ekipa pred dobrim desetletjem sprva le zastopnik in pooblaščeni proizvajalec nemškega podjetja Lunos
Karbonski material postaja vse bolj zanimiv tudi v glasbenem svetu. Mlada glasbenika iz Kamnika sta iz karbonskih vlaken ustvarila ohišje kitarskega ojačevalca. Izhajala sta iz lastnih težav prenašanja težke glasbene opreme in našla način, kako s pomočjo pametnega procesiranja signala uporabiti manjši in lažji zvočnik pri tem pa ne izgubiti kakovosti zvoka. Taku njun celotni sistem z zvočnikom vred tehta le 5 kilogramov, kar je približno za polovico manj od trenutnih konkurenčnih ponudnikov na trgu.
V sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom je potekal dogodek z mladimi v okviru projekta POPRI. Izmenjave idej so vedno dobrodošle, tako med kreativno mlado generacijo kot že uveljavljenimi podjetji in institucijami. Dogodku sta se pridružila tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in Služba vlade za kohezijsko politiko. Predstavljamo nekaj izvirnih idej - patent osnovnošolk za nogavice, pas za slabovidne dveh gimnazijcev in kozmetiko iz slovenskega medu.
Jure Berk, nekdanji poklicni kolesar in Andraž Vehovar, nekdanji vrhunski kajakaš in dobitnik srebrne olimpijske medalje, sta pred sedmimi leti združila moči in ustanovila podjetje Berk-Vehovar Kompoziti, ki v Radomljah razvija in izdeluje butične kolesarske dele iz karbonskih vlaken. Podjetju, ki pod lastno blagovno znamko izvaža izdelke v več kot 60 držav po vsem svetu, je lani uspel še en podvig – izdelali so cestno kolo, težko le slabe štiri kilograme.
Jure Berk, nekdanji poklicni kolesar, in Andraž Vehovar, nekdanji vrhunski kajakaš in dobitnik srebrne olimpijske medalje, sta pred sedmimi leti združila moči in ustanovila podjetje Berk-Vehovar Kompoziti, ki v Radomljah razvija in izdeluje butične kolesarske dele iz karbonskih vlaken. Slovijo predvsem po ultralahkih kolesarskih sedežih, primernih tako za vsakdanjo kot profesionalno uporabo; njihov najlažji sedež tehta komaj 75 gramov. Ekipa 8 zaposlenih se je zadnja leta specializirala tudi za izdelavo kolesarskih okvirjev in čevljev; v razvoj slednjih vključujejo tudi najboljše slovenske kolesarje. Prejšnji model jim je pomagal razviti Tadej Pogačar, pri novem sodelujejo z Matejem Mohoričem. Podjetju, ki pod lastno blagovno znamko izvaža izdelke v več kot 60 držav po vsem svetu, je lani uspel še en podvig – izdelali so cestno kolo, težko le slabe štiri kilograme.
Družinsko podjetje Podkrižnik se je v treh desetletjih specializiralo za proizvodnjo pogonske tehnike. Iz različnih kovin izdelujejo posebne komponente, orodje, aktuatorje, male gospodinjske aparate, hidravliko ... Veliko možnosti za širitev so v podjetju prepoznali tudi na področjih električne mobilnosti in robotike, na katerih razvijajo nove izdelke s svojo blagovno znamko.
Podjetju LED luks, v katerem oblikujejo reciklirano luč s katero vplivajo tudi na uporabniško izkušnjo in način razmišljanja, je uspelo združiti slovensko tehnološko znanje in podjetniški duh z italijansko odličnostjo v oblikovanju.
Ivana se je po magisteriju zaposlila v zagrebškem podjetju Vesela motika, ki se ukvarja z digitalnimi tehnologijami in novimi poslovnimi modeli pri pridelavi hrane. V javnem prostoru nekdanje plesne šole pod zagrebško tržnico Ivana vzgaja tako imenovano mikrozelenje, začimbe in različne sadike. Kadar utegne, se ji pridruži tudi Roberta, ki pripravlja doktorat v povezavi z vzgojo kalčkov na zagrebški univerzi, del mlade ekipe je tudi Lorena, študentka agronomije. Ustanovitelj Vesele motike je Sergej Lugovič, ekonomist in finančnik, profesor na zagrebški Politehniki, glasbenik in strokovnjak s področja informacijske tehnologije. Prepričan je, da imajo mladi veliko zamisli za razvoj inovativne pridelave hrane v zaprtih prostorih.
Družinsko podjetje Podkrižnik se je v treh desetletjih specializiralo za proizvodnjo pogonske tehnike in se ukvarja z avtomatizacijo pametnih zgradb. Veliko možnosti za širitev so v podjetju prepoznali tudi na področjih električne mobilnosti in robotike, na katerih razvijajo nove izdelke s svojo blagovno znamko. Tako sledijo viziji postati eno od vodilnih razvojnih podjetij na področju inteligentne pogonske tehnike na svetu. V sodobni, visoko avtomatizirani tovarni v Nazarjah sta danes 202 zaposlena, še 90 jih zaposlujejo v nemški družbi ORA Drive, ki so jo leta 2018 kupili od podjetja Bosch. V obeh podjetjih so lani ustvarili 42 milijonov evrov prihodkov, največ na trgih Evropske unije. Družina se ponaša še s postavitvijo razkošnih kampov s šotori in trajnostnih hišk in svoj posel pod blagovno znamko Charming Slovenia v zadnjih letih širi tudi v zeleni turizem.
Kamp Menina je leta 2018 kot prvi v Sloveniji prejel certifikat Zeleni ključ za odličnost in trajnostno delovanje v turizmu. Odprt je vse leto, saj ponuja tudi možnost najema lesenih mobilnih eko hišk in luksuznih glampinških hišk z zasebno savno in masažno kadjo. Gostje prihajajo iz 17 držav.
S projekti razvoja podeželja ,ki jih financira Evropska unija, so v zadnjem času sofinancirali več kot 1500 projektov, kjer so mladi bodisi nadaljevali družinsko tradicijo na nov, inovativen način ali pa začeli s projekti kmetovanja povsem na novo.
Inovativni turistični produkt, ki je nastal v Sloveniji kot odgovor na epidemijo, omogoča izlete družin in majhnih skupin brez vodnikov.
Ohranjati kamp na najvišji ravni, stalno dodajati novo ponudbo, je glavno vodilo Jureta Kolenca, ki je leta 2000 v Varpolju pri Mozirju kupil zapuščen kamp in ga v dobrih dveh desetletjih razvil v enega najboljših slovenskih kampov. Družinski Kamp Menina je danes odprt vse leto, saj ponuja tudi možnost najema lesenih mobilnih eko hišk in luksuznih glampinških hišk z zasebno savno in masažno kadjo; na 8 hektarih zemljišča je prostora za 250 družin. Gostje, ki prihajajo iz 17 držav, cenijo predvsem bogato dodatno ponudbo, od sprostitvenega centra do bogatega izbora športnih dejavnosti. Kar petino prihodkov, letos jih načrtujejo milijon evrov, ustvarijo s teambuildingi. Kamp Menina je leta 2018 kot prvi v Sloveniji prejel certifikat Zeleni ključ za odličnost in trajnostno delovanje v turizmu.
Z vini se družina Saksida iz Zalošč pri Dornberku ukvarja že od sredine 19. stoletja; vajeti družinske kmetije ima danes v rokah že peta generacija. Ingrid, ki je pred 12 leti prevzela kmetijo od staršev, je ena redkih vinark v pretežno moški dejavnosti. Ona je glavna v kleti, njen mož Marko pa v kuhinji; njun adut je spajanje turizma z vinarstvom. Leta 2006 so na posestvu začeli sprejemati prve avtodome, nato so kamp povečali, uredili parcele za šotore, postavili pet hišic in danes lahko sprejmejo do 200 gostov. Pred osmimi leti so ponudbi dodali še gostinstvo. Začetek letošnje sezone je zaradi epidemije slabši od pričakovanj, za poletni čas pa imajo že veliko rezervacij, tudi iz tujine. Že prej so na njihovem posestvu dopustovali pretežno tuji gostje, zlasti iz Beneluksa, Nemčije in Avstrije.
Trboveljčan Sašo Knez se je letalstvu zapisal pri rosnih 15 letih, podjetništvu pa leta 2008, ko je s partnerji ustanovil visokotehnološko podjetje s področja letalske industrije. V podjetju AFormX, ki danes šteje 8 zaposlenih, tudi dve inženirki letalstva, med drugim izdelujejo in sestavljajo ultralahka letala in sestavljene dele za letalsko industrijo ter razvijajo simulatorje letenja v navidezni resničnosti. Njihovi simulatorji, ki omogočajo učenje čistim začetnikom, v svojem segmentu še nimajo prave konkurence. S simulatorji uspešno nastopajo na globalnem trgu, uporabljajo pa jih tudi v Knezovem hčerinskem podjetju Akademija 4, letalski šoli, ki je mešanica letalske tradicije in visoke tehnologije in ki svoje znanje prodaja po celem svetu. V podjetjih AFormX in Akademija 4 za letos načrtujejo 0,5 milijona evrov prihodkov, ves dobiček pa bodo vložili v razvoj.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Mariborsko podjetje Civis, ki sta ga pred 20 leti ustanovila prijatelja in sodelavca Dušan Bezjak in Dejvi Ružič, je danes eno vodilnih slovenskih podjetij na področju usposabljanja delavcev iz varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom, nevarnimi kemikalijami, poznavanja ekologije, na področju uvajanja kakovosti v podjetja in izpolnjevanja različnih mednarodnih standardov. Za podjetje s 16 zaposlenimi je bila velika prelomnica leto 2018, ko je postavilo lastni učni center, v katerem usposablja delavce za posebej nevarna dela, denimo na dvižnih ploščadih, gradbenih odrih, v utesnjenih in zaprtih prostorih. Okrog 20 odstotkov storitev opravljajo tudi za stranke iz tujine; njihov cilj je postati mednarodno prepoznavno podjetje z licencami za usposabljanje delavcev na najzahtevnejših gradbiščih po vsem svetu.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Petra in Bogdan Mak, ekonomistka in inženir lesarstva, sta se pred šestimi leti zaradi želje po stiku z naravo odločila za nakup zapuščene kmetije v Vodolah pri Mariboru in iz nje z inovativnim pristopom ohranjanja naravne raznovrstnosti in trajnostnega razvoja ustvarila uspešno posestvo Sončni raj. Danes kmetujejo na 15 hektarjih, njihova najpomembnejša panoga pa je pridelava in predelava industrijske konoplje. Poleg lastnih izdelkov iz konoplje, zelišč, žit, sadja in medu za obiskovalce pripravljajo tudi številne spremljevalne dogodke, kot so hoja po žerjavici, učne sprehajalne poti, prikaz permakulturnega vrtnarjenja, učni čebelnjak. Na posestvu so pred tremi leti postavili najdaljši dvosmerni zipline v Sloveniji, lani še prvo fontano vin na Štajerskem, najnovejša pridobitev pa bodo lesene počitniške hiške, v katerih bo prostora za 10 gostov.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. 20 letna študentka ekonomije Maja Kosi je svojo podjetniško pot pričela pri komaj 15. letih; izziv je, kljub veliki konkurenci na trgu, našla v modnih dodatkih za pse. Sprva je pasje šale, rutice, ovratnice in igrače izdelovala bolj za hobi, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Ustvarila je blagovno znamko Doggy Lilly in odprla lastno spletno trgovino ter začela osvajati tuje trge. Svoje izdelke je doslej prodala že v več kot 35 držav po vsem svetu, največ v ZDA. Mlada podjetnica obožuje izzive in pogumno sledi načelu, da je mogoči doseči vse, če si pripravljen vložiti čas, energijo in vztrajati do konca. Načrtuje tudi razširitev ponudbe za mačke.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Snopje je pred desetletjem tržno nišo našlo v gradnji hiš iz naravnih materialov. Z inovativnim pristopom, lastno konstrukcijo sten iz lesa in slamnatih bal, se v podjetju z 10 rednimi in 6 zunanjimi sodelavci vračajo k tradiciji in uporabi lokalnih materialov. Družinske hiše iz lesa, slame, trstike, apna in gline postavljajo tudi v Avstriji, na Hrvaškem in v Nemčiji, ponudbo pa so razširili še na glamping hiške; ob Blaguškem jezeru so jih lani postavili 16 in še 33 manjših šotorišč, njihov naslednji projekt bo postavitev glampinga v Ljubljani.
Neveljaven email naslov