Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi tedna si je ekipa oddaje v Solkanu privoščila okusno solato. Glavna sestavina je sukenski regut oziroma solkanski radič. S svojo obliko in rdečo barvo močno spominja na cvet vrtnice. Nekaj obveznih dodatkov v solato vmešajo Primorci, da postane solata glavna jed.
Kot mnogi skrivamo prava čustva, tako se tudi narava zdi še sredi zimskega počitka. Sebastjan pa odkrije nekaj grmovnic in drugih rastlin, ki cvetijo. Iz njih sestavi preprost šopek, ki s cvetovi trobentic že nagovarja pomlad, predvsem pa skrita čustva zaljubljencev.
Da smo lahko veseli majhnosti naše države, mnogi ugotovimo šele, ko gremo na tuje. V 2. okrožju Dunaja, skoraj v središču mesta, smo obiskali zanimiv mestni vrt, City Farm Augarten. Tam vrtnarijo tako najmlajši kot odrasli. Za mnoge, ki živijo v središču avstrijske prestolnice, je to edini stik z zemljo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?
Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijajo jezikovne modele za slovenščino.
Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.
Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.
Preverili smo, kako se slovenski prašičerejci spopadajo z nekaterimi od aktualnih izzivov v tej živinorejski panogi. O negativnih vplivih prašičereje na okolje in večfaznem krmljenju se pogovarjamo z dr. Janezom Salobirjem, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V naših oddajah kar nekaj pozornosti namenjamo gozdarskim temam. Gozdarji nam pri pripravi teh vsebin zmeraj pomagajo. Med njimi je tudi univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva Heda Jenčič, ki se letos odpravlja v pokoj. V tradicionalnih slovenskih jedeh odsevajo tudi značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih je bujta repa, ki nam jo je pripravila Simona Cizar, članica Kulturno-umetniškega društva Beltinci.
V naši oddaji kar nekaj pozornosti namenjamo tudi gozdarskim temam. Žal so zadnja leta v ospredju predvsem posledice velikih naravnih nesreč oz. podnebnih sprememb, ki uničujoče vlivajo tudi na podobo slovenskih gozdov. Gozdarji nam v pripravi teh vsebin zmeraj radi priskočijo na pomoč. Med tistimi, ki so obveščanju javnosti o gozdarski stroki posvetili tudi znaten del svoje poklicne poti, je gotovo univerzitetna diplomirana gozdarka Heda Jenčič iz mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Svojo poklicno pot je začela v 80. letih in se večinoma posvečala gozdnemu načrtovanju. Ima pa v Mariboru tudi največ zaslug za popularizacijo gozdarske stroke v širši javnosti.
Gost dr. Janez Salobir, Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Tradicionalne slovenske jedi zrcalijo pokrajino in značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih, značilna predvsem za zimski čas, je bujta repa. To je ena najbolj prepoznavnih prekmurskih tradicionalnih jedi. V idiličnem okolju Goričkega jo je po receptu svoje mame pripravila Simona Cizar, članica Kulturno – umetniškega društva Beltinci.
Po podatkih Eurostata se v Evropski uniji s prašičerejo ukvarja 29% živinorejskih kmetij, ki v povprečju redijo 121 prašičev na kmetijsko gospodarstvo. Slovenija se po številu rejenih prašičev na kmetijsko gospodarstvo uvršča na rep evropske lestvice, saj redimo kar 6 krat manj prašičev na kmetijo, kot je evropsko povprečje. Danes se bomo osredotočili na nekatere od aktualnih izzivov s katerimi se sooča slovenska prašičereja.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Tudi na hladnih gredah februarja še najdemo nekaj vrtnin, npr. radiče, rukolo, blitvo, ohrovte,.. V tem času začenjamo s setvami predvsem plodovk, ki jih do maja vzgojimo v čvrste sadike. Prve nasvete o vzgoji sadik ponuja Fanči Perdih.
Neveljaven email naslov