Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Kranjski Gori živi in ustvarja arhitekt in oblikovalec Matic Benet, ki s svojim delom kroji smernice sodobnega oblikovanja.
Pred več kot sto leti je prišel v kraje pod Triglavom župnik Jakob Aljaž, ki je svoje življenje zapisal tem krajem, še zlasti pa Triglavu.
Čas od začetka novega leta do pustne nedelje je v Cerknem že od nekdaj poseben. Laufarija je zelo star pustni običaj. Ime laufar ima korenine v nemški besedi laufen, nekateri laufarji namreč v tem času nenehno tekajo naokrog. Sloviti laufarji pa so našli svojo upodobitev tudi v klekljani umetnini – v znameniti idrijski čipki. Vlado Poredoš je obraz in duša ene najbolj samosvojih slovenskih glasbenih zasedb – skupine Orleki. V tridesetih letih so s koncerti obredli ves svet in čeprav pojejo izključno v slovenskem jeziku, so jih vedno in povsod odprto sprejeli. Odgovore na družbeno aktualna vprašanja pa išče tudi vizualna umetnica Maruša Štibelj. Za svoje slikarsko delo je bila nagrajena z nagrado na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre. Zlate ribice so po vsem svetu razširjene okrasne ribe. Vsi jih zlahka prepoznamo, le malokdo pa ve, da so zlate ribice zunaj svoje domovine v Aziji invazivne. Oddajo zaključujemo s še enim znanim slovenskim običajem. 12. marca je gregorjevo – star praznik predkrščanskih korenin. Predstavlja prihod pomladi, saj svetli del dneva postane daljši od temnega. V Sloveniji ta dan velja tudi za praznik zaljubljencev – pravijo: ko se ptički ženijo. V Tržiču pa ohranjajo staro šego čevljarskih vajencev, ki so nekoč tako simbolično oznanili daljši dan in prenehanje dela pri umetni svetlobi.
12. marca je Gregorjevo - to je star praznik, predkrščanskih korenin, ki v Sloveniji velja tudi za praznik zaljubljencev – pravijo: ko se ptički ženijo. V Tržiču pa na ta dan ohranjajo staro šego čevljarskih vajencev.
Vsi jih zlahka prepoznamo, saj so razširjene po vsem svetu. Le malokdo pa ve, da so zlate ribice izven svoje domovine v Aziji, invazivne.
Vizualna umetnica Maruša Štibelj, ki izraža svoje dojemanje sveta skozi likovno tehniko kolaž, je bila za svoje slikarsko delo nagrajena tudi z nagrado na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre.
Vlado Poredoš je obraz in duša ene najbolj samosvojih slovenskih glasbenih zasedb – skupine Orleki, ki je v tridesetih letih s koncerti obredla ves svet.
Sloviti cerkljanski laufarji so našli svojo upodobitev tudi v klekljani umetnini – v znameniti idrijski čipki.
Študent slikarstva ljubljanske Likovne akademije Samo Pivač navdušuje z avtorsko glasbo, pri kateri se napaja iz zapuščine starega bluesa.
Tokrat smo se v Slovenskem magazinu posvetili enemu največjih naravnih bogastev, ki nas obdaja na vsakem koraku – lesu. Kako pomemben je za vse nas, za naše življenje in okolje, ki nas obdaja, vsako leto prikaže zelo obiskana prireditev Čar lesa. Les je pomembno zaznamoval in spremenil tudi življenjsko pot oblikovalca in izdelovalca unikatnega pohištva Jana Miheliča, ki ga bolj kot nov les privlačijo kosi starega in že odsluženega lesa. Clicques so izvirne in barvite majhne lesene skulpture ustvarjalcev Žive Voga in Saša Rojaka. Obenem so dekorativne igrače in igrive dekoracije za dom. Tudi Aleš Erman je zapisal svoje življenje lesu. Izdelovalec vrhunskih unikatnih glasbil, izdelanih povsem ročno pri svojem delu uporablja le najboljši visokokakovostni les. Kitare pa si iz lesa sam izdeluje tudi študent slikarstva ljubljanske Likovne akademije Samo Pivač, ki pod umetniškim imenom Samuel Blues navdušuje z avtorsko glasbo.
Povsem ročno izdelane kitare iz delavnice Aleša Ermana so dobro poznane tudi širom sveta.
Izvirne in barvite majhne lesene skulpture »kliksi« so navdušile otroke in odrasle na skoraj vseh celinah sveta.
Bolj kot nov les privlačijo oblikovalca Jana Miheliča kosi starega in že odsluženega lesa.
Les je za naše življenje ter okolje pravo naravno bogastvo. O tem vsako leto priča zelo obiskana prireditev Čar lesa.
»Znanstvenik ne študira narave, ker je to koristno, temveč jo študira, ker v tem uživa, uživa pa zato, ker je narava lepa.« (H. Poincaré) In tako doživlja naravo tudi uspešen gorski tekač Luka Kovačič.
Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč. Kamen je obstal in še danes tvori nezamenljivo kraško kulturno krajino. Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Njegov znameniti Deček s piščalko oziroma Pastirček je prepoznavni simbol RTV Slovenija. Oblikovalec Dušan Grobovšek že trideset let ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja. V zadnjem času se ukvarja s kompleksnimi oblikovalskimi nalogami v okviru svojega studia Idejološka ordinacija. Štimance so glinene posode, vzidane v stene večinoma srednjeveških cerkva. V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe res izjemna. Gorski tekač Luka Kovačič si v naravi postavlja in premaguje ekstremne izzive, pri tem pa občuduje njen svet, njeno divjino, najbolj pa visoke gore.
V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe izjemna. Raziskovalec srednjeveške glasbe Janez Jocif poskuša razvozlati skrivnosti srednjeveških gradbenih mojstrov.
Oblikovalec, ki ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja, v zadnjem času pa se posveča kompleksnim oblikovalskim nalogam v okviru svojega studia Idejološka ordinacija.
Akademski kipar Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Ustvaril je tudi znamenitega Dečka s piščalko.
Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč.
Neveljaven email naslov