I. Na naslov varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija so prispeli štiri odzivi na oddajo Utrip, ki je bila na sporedu 24. 2. 2018 ob 19:25 na TV SLO 1. Avtorica oddaje je bila Jadranka Rebernik. Pritožnike je zmotilo komentiranje političnih dogodkov v Sloveniji, ki ga avtorica po njihovem mnenju ni argumentirala. V nadaljevanju objavljam nekaj poudarkov:

»Njen komentar je bil, da smo z delom vlade vsi počez močno nezadovoljni in so njena ravnanja zelo slaba. Vsebina komentarja me ni zmotila, me je pa zelo zmotila pavšalna oz zelo nejasna argumentacija. Zavedam se, da gre za avtorsko oddajo, kjer ima novinar v rokah posebno moč - komentar, ki je ena najžlahtnejših in najimenitnejših prvin novinarskega dela. S to močjo pa seveda lahko kroji javno mnenje, zato je še toliko bolj pomembno, da se zaveda moči, ki mu je bila podeljena. Po mojem mnenju so sodbe brez argumentacije pod standardi RTV, ki sem jih vajen. Želel bi, da se novinarko opozori in se vzdržujejo visoki standardi vašega dela, brez populizmov in senzacionalnosti in brez pomanjkanja argumentacije ob komentarjih.« (L.Č.)

»… Novinarka tako oddajo odpre s pavšalno sodbo, da verjetno še ni bilo vlade, katere konec bi tako težko čakali skorajda vsi v Sloveniji. Na podlagi česa novinarka to trdi? So anketne ocene trenutne vladne garniture res nižje kot ob zaključku delovanja preteklih vlad? Če je temu tako, bi najprej rad videl podatke, nato pa naj novinarka po potrebi pritakne še svoj komentar. (…) prispevek nadaljuje z novo pavšalno trditvijo, da bo očitno ta koalicija odšla v zgodovino v veliki sramoti. Ponovno nas oropa za običajen razvoj na dejstvih sloneče novinarske zgodbe, ki jo na koncu po potrebi začini še novinarkin komentar, najlepše pa je tako ali tako, kadar podana dejstva že sama na sebi nosijo dovolj močno vrednostno sporočilo.« (U. B.)

»Utrip je bil vse prej kot korekten novinarski izdelek. Je naročena strankarska propaganda, skrajno pristransko delo, brez prikaza druge strani. Namerno ne pišem avtorica oddaje, kajti za Utrip je celo politično in strankarsko nepristranskemu človeku vzbudil vtis, kot da je prišel iz propagandnega centra Janševe SDS. Le od tam lahko prihajajo avtoričine trditve, da ljudje še nikoli niso tako težko čakali konec te (Cerarjeve) vlade, ki bo šla v zgodovino kot velika sramota. (…) Zakon tudi prepoveduje vsakršno politično propagando (omenjeni Utrip je bil prav to in samo to). Izjema je le volilna kampanja mesec dni pred volitvam, ta pa je urejena s posebnimi pravili, ki zagotavljajo kolikor toliko enake možnosti vsem, ki so se prijavili, da bodo nastopili na volitvah. Ne pa očitnega televizijskega navijaštva za eno stranko.« (J. P.)

II. Z vsebino odzivov sem seznanila avtorico oddaje Jadranko Rebernik, v. d. urednika Uredništva notranjepolitičnih oddaj, ki je pristojen za Utrip, Dejana Ladiko ter v. d. odgovornega urednika Informativnega programa TV Slovenija Vanjo Vardjana. Pripravili so skupno pojasnilo.

Odgovor v. d. odgovornega urednika Informativnega programa TV Slovenija Vanje Vardjana:

»Utrip je oddaja z močno avtorsko noto, pri kateri ne gre le za pregled dogodkov, ampak tudi za njihovo interpretacijo – s samimi izborom, besedilom (komentar), sliko in glasbo. To je razvidno tudi iz osebne izkaznice oddaje, objavljene na spletni strani:

'UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP si je postopno izboril prostor 38 izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobodo'.

V okviru tega opisa je delovala tudi avtorica oddaje Utrip, predvajane 24.2.2018.

Kot piše v naših poklicnih merilih, je RTV Slovenija dolžna zagotoviti najširši možen obseg izražanja različnih stališč in mnenj; tudi v tokratnem Utripu so bila zastopana različna stališča in raznolik spekter govorcev; ravno tako so bile v izbor uvrščene različne teme.

Glede nekaterih konkretnih navedb pa, uvodni stavek o skorajšnjem koncu mandata vlade je bil nedvomno provokativen, avtorica pa bi ga lahko podprla še s kako konkretno številko in primerjavo, kar bi trditvam dalo večjo verodostojnost. Trditev o sramotnem stanju v Slovenski vojski pa ne bi smela presenetiti nikogar, saj smo o tem v naših oddajah poročali večkrat in vojska ima že dve leti uradno negativno oceno glede svoje pripravljenosti.«

III. Mnenja in priporočili varuhinje

Pritrjujem uredniškemu pojasnilu, da je oddaja Utrip po formatu tedenski komentar dogajanja v Sloveniji v minulem tednu in da žanr televizijskega komentarja dopušča in celo spodbuja podajanje subjektivnih pogledov na obravnavano tematiko in uporabo avtorskih prijemov.

1. Menim, da v komentatorskem (subjektivnem) žanru ni mogoče uveljavljati načel nepristranskosti in nevtralnosti, kakršna veljajo v poročevalskih (objektivnih) formatih. Medtem ko morajo poročevalci podajati skrbno preverjena dejstva s čim bolj nevtralne in distancirane pozicije, se od komentatorjev pričakuje, da na podlagi teh dejstev, strokovne podkovanosti in poznavanja konteksta podajo mnenja, podkrepljena z argumenti in znanjem.

Pomembno je poudariti, da v komentatorskem žanru na televiziji ni pomembno le, kaj se pove, ampak tudi, kako se to pove. Orodje komentarja ni le izgovorjeno subjektivno mnenje novinarja, ampak je svojevrsten komentar že novinarjev izbor obravnavanih vsebin, dramaturgija nizanja teh vsebin ter zvočna in vizualna oprema: uporaba slikovnega gradiva (tudi arhivskega in ilustrativnega), uporaba grafike, glasbene podlage, zvočnih poudarkov in efektov.

2. Menim, da je eden od stebrov televizijskega komentiranja v javnem mediju poudarjena odgovornost avtorja, da podana mnenja oz. teze pojasni.

Avtorica oddaje Utrip Jadranka Rebernik je v oddaji izrekla več mnenj o političnem stanju v državi, med drugim o (ne)priljubljenosti vlade, obrambni politiki vladajoče koalicije, odgovornosti članov vlade za korupcijo oz. krizo zdravstva. Oddajo je začela z besedami: »Verjetno še ni bilo vlade, katere konec bi nekaj mesecev pred volitvami tako težko čakali skoraj vsi v Sloveniji. Od mnogih navadnih državljanov, civilne družbe do opozicije. Očitno bo ta koalicija odšla v zgodovino v veliki sramoti, kajti kaj drugega lahko rečemo ob dejstvu, o katerem sicer strokovnjaki in mediji govorijo že dalj časa. Namreč, da je slovenska vojska slabo pripravljena, slabo opremljena in slabo plačana.«

Menim, da so gledalci upravičeno pričakovali pojasnitev in konkretne argumente, ne le skozi izbrane izjave, ki so pritrjevale tej tezi, ampak tudi z drugimi komentatorskimi prijemi, denimo soočenjem različnih mnenj, primerjavami ali navedbo nevtralnih kazalnikov, denimo anketno izmerjenega javnega razpoloženja.

3. Tudi v televizijskem komentarju velja pravilo, da so dejstva sveta, komentar pa svoboden. To pomeni, da je komentar vedno treba nasloniti na dejstva. Prav tako z dejstvi ni dovoljeno manipulirati oz. jih prikazovati parcialno in zavajajoče, denimo tako, da se namerno zamolčijo informacije, ki niso v skladu z novinarjevim mnenjem, a so ključne za razumevanje tematike, ali pa tako, da se izberejo le tista govorna ali slikovna gradiva, s katerimi lahko podkrepijo svojo tezo. Pri tem pa tudi menim, da bi bilo neupravičeno pričakovati, da bi novinar v tako kratki formi, kot je Utrip, torej v nekajminutnem avtorskem pogledu na minuli teden, navedel sleherno podrobnost in vsa znana dejstva o neki tematiki ter matematično uravnoteževal (politične) poglede za in proti.

Menim, da avtorici ni mogoče oporekati pravice do podajanja mnenj v avtorsko in komentatorsko zasnovani oddaji, zato menim, da očitki o kršenju poklicnih meril niso upravičeni. Menim pa tudi, da je bila oddaja 39 zaradi šibkih argumentov oz. odsotnosti konkretne utemeljitve mnenj (komentatorskih tez) žanrsko okrnjena oz. nedosledna.

PRIPOROČILO: Uredništvu Informativnega programa TV Slovenija zato priporočam poglobljeno notranjo debato o zasnovi posameznih oddaj, zakonitosti televizijskih žanrov ter zlasti komentiranju (ločevanju dejstev od mnenj), upoštevaje novinarsko stroko in poklicna merila in načela novinarske etike.

4. Menim, da ima pri negovanju strokovnih in etičnih meril posebno vlogo pristojno uredništvo. Poklicna merila in načela novinarske etike (kodeks), ki zavezujejo novinarje RTV Slovenija, podrobno navajajo, kako se zagotavljata nepristranskost in verodostojnost v podajanju informacij in poročevalskih vsebin ter komentiranju teh vsebin v posamezni oddaji in v nizu oddaj.

Pri tem posebej izpostavljam točko 5.7. Komentar, ki terja tudi pluralnost v komentiranju: "Ker subjektivna mnenja temeljijo na določenih, velikokrat tudi parcialnih dejstvih, morajo uredniki zagotoviti, da bodo zasnove in vsebine komentarjev čim bolj pluralne."

Menim, da uredništvo Informativnega programa načelo pluralnosti izpolnjuje s širokim naborom avtorjev oddaje Utrip, ki 52 tednov na leto (že 30 let) komentirajo domače dogodke. Menim pa tudi, da je uredništvo dolžno poskrbeti, da bo gledalstvo nedvoumno razumelo upravičenost avtorskega in komentatorskega pristopa v oddaji (podajanje subjektivnega pogleda), saj takšno razumevanje – kljub dolgoletni tradiciji Utripa in prepoznavnosti formata – ni samoumevno. Po eni strani zato, ker so med pristopi različnih avtorjev oddaje velike razlike (v razponu od nizanja informacij in kronološkega pregleda dogodkov, prek analize fenomenov, dogajanj in razmerij, do podajanja mnenj in provokativnega komentiranja razmer v družbi), po drugi strani zato, ker sam žanr (televizijski komentar) ni nikjer izrecno zapisan, naposled pa tudi zato, ker se avtorstvo oz. identiteta komentatorja (ki je ključni element slehernega komentarja) vse do konca oddaje oz. napisa v zaključni špici razkriva le posredno, preko glasu, brez vidne pojave govorca.

PRIPOROČILO: Zato uredništvu Informativnega programa TV Slovenija priporočam premislek in notranjo razpravo o tem, kako realizirati in označiti komentatorski format, da bi tudi tako ločili podajanje informacij od podajanja mnenj ter odpravili nejasnosti oz. nerazumevanje v javnosti.

Predlagam, da uredništvo Informativnega programa TV Slovenija odzivno poročilo v zvezi z obema priporočiloma pripravi v dveh mesecih.

Ilinka Todorovski

varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Ljubljana, 7. 3. 2018