Ivan Radan ves čas trdi, da je nedolžen. Foto: BoBo
Ivan Radan ves čas trdi, da je nedolžen. Foto: BoBo
Ivan Radan
Prizor s sojenja, ki je potekalo skoraj tri leta, verjetno pa bo še precej več, saj bo ta teden sprejeta prvostopenjska odločitev, verjetno bodo sledile pritožbe in višje sodne instance. Foto: BoBo/Borut Živulović
Vrhovno sodišče
Sodišče je angažiralo slovenske in tuje izvedence, med njimi so bile ostre izmenjave mnenj. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Po aferi je z UKC-ja moral oditi Sergej Hojker (na sredini) in še nekaj drugih zaposlenih, nekaj jih je izgubilo takratne položaje. Foto: BoBo
Ivan Radan je po izbruhu afere prišel v Odmeve, kjer je zatrdil, da je bil zadnji sporni dogodek provokacija, s katerim je želel opozoriti na razmere znotraj oddelka, še posebej na odnose med zaposlenimi. Foto: MMC RTV SLO


O aferi Radan so mediji prvič poročali januarja 2015. Sprva se je govorilo o tem, da je zdravnik konec leta 2014 z mešanico kalija in morfina evtanaziral na smrt bolnega moškega na intenzivnem oddelku nevrološke klinike v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC). Kriminalistična preiskava preostalih smrti njegovih bolnikov je pokazala na sumljive okoliščine smrti še sedmih ljudi. Prvi primer sumljive smrti naj bi segal v september 2012, zadnji pa je primer iz decembra 2014, kronologijo povzema STA-jeva novinarka Sanja Gornjec.

Psihološko mnenje Radana razbremenilo
Omenjenim bolnikom Ivana Radana je bilo skupno to, da so bili hudo bolni in na koncu življenja, zato so zdravniki odločili, da jih ne bodo več aktivno zdravili. Radan pa naj bi jim v zadnjih urah življenja dajal večje odmerke večinoma morfina, tudi propofola, v zadnjem primeru naj bi hkratno z morfinom dal še kalijev klorid. S tem naj bi jim skrajšal življenje, saj naj bi visoki odmerki sovpadali z ugašanjem vitalnih funkcij.

Tožilstvo je Radanu sprva očitalo šest umorov iz morilske sle, kvalifikacijo kaznivih dejanj pa utemeljevalo z mnenjem kliničnega psihologa Aleša Friedla, ki ga je za oceno Radanovega psihološkega profila prosilo sodišče. Friedl je od svojega mnenja, v katerem je med drugim zapisal, da ima obtoženi narcistično osebnostno motnjo in kompleks večvrednosti, odstopil, ko je klinična psihologinja Alenka Sever podala povsem nasprotno oceno Radana. Friedlu je tudi očitala, da je uporabil napačne in pomanjkljive metode. Sodni senat je po zadnjem mnenju Radanu maja 2016 odpravil pripor.


Nasprotne ocene strokovnjakov

Sodišče je za izvedensko mnenje zaprosilo tudi avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla, ki ni mogel potrditi Radanove odgovornosti za smrti bolnikov. Opozoril je na pomanjkljivo dokumentacijo v zadnjih urah življenja bolnikov, a je bila obravnava teh bolnikov po njegovem mnenju ustrezna, uporaba in odmerjanje zdravil pa glede na bolezni upravičena.

Po pričanju strokovnjakinje za paliativo Mateje Lopuh, sicer priče tožilstva, ki se je opredeljevala tudi do Kröllovih ugotovitev, je tožilstvo februarja 2017 umaknilo obtožbo za umor dveh bolnic. Lopuhova je na podlagi dokumentacije namreč ocenila, da odmerki morfina pri teh bolnicah niso bili tako visoki, da bi pospešili njihove smrti. Je pa opozorila, da so nekateri bolniki umrli nenadoma, saj njihove življenjske funkcije pred tem naj ne bi nakazovale na smrt.

Glede smrti zadnjega bolnika Radan sicer trdi, da kalij nikoli ni stekel vanj, saj naj bi na infuzijski črpalki naredil obvod cevke, po kateri je učinkovina tekla v podlogo. Po mnenju Lopuhove takega obvoda ni bilo mogoče izvesti, kar je tudi prikazala na sodišču. A je Radan njene navedbe izpodbijal, češ da ni uporabila starejšega modela infuzijske črpalke, ki jo je uporabljal on. Obtoženi zdravnik, ki zanika vse točke obtožnice, je v svojih zagovorih sicer pojasnjeval, da je s svojimi dejanji provociral, saj je želel opozoriti na slabo komunikacijo med zaposlenimi na oddelku.

Lopuhova je v nasprotju z mnenjem Krölla tudi presodila, da kalij srca ne ustavi takoj, pač pa so po tem mogoči še električni impulzi, ki jih EKG lahko zazna. To dilemo so poskušali razjasniti s poskusom na prašičih, ki so ga izvedli v tujini in ga je posnel Kröll. Na obravnavah je avstrijski izvedenec nato pojasnjeval, da je posnetek EKG-ja ob smrti prašiča, ki mu niso dali kalija in je umrl zaradi izkrvavitve, podoben tistemu, ki je nastal ob smrti 83-letnega bolnika, za katerega Radana sumijo, da mu je dal kalij.

Po zadnji obravnavi, na kateri je Kröll znova utemeljil svoje mnenje, je tožilstvo kazniva dejanja umora štirih bolnikov prekvalificiralo v uboje, za katere je zagrožena kazen od pet do 15 let zapora, za umore bi lahko dobil bistveno več.

Radana obtožnica sicer med drugim bremeni še neupravičenega snemanja bolnikov, zlorabe uradnega položaja, ponarejanja uradnih listin in omogočanja uživanja prepovedanih drog, ko naj bi na svoje ime in še na imena 11 drugih ljudi neupravičeno izdal za 20.000 evrov različnih zdravil.

Od nespodobnih povabil na večerjo do slikovitih pričanj
Sojenje je sicer postreglo s kar nekaj nenavadnimi dogodki. Med drugimi je sodnik Martin Jančar Krölla med sojenjem povabil na večerjo, glede na to, da so ga "na sodišču mrcvarili že tri dni", prav tako je pozval tožilstvo in obrambo, da se jim lahko pridružita. A je tožilka Katarina Bergant takšni večerji nasprotovala, prav tako je zavrnila Kröllovo ponudbo, da se mu pridruži kot avtorica pri pisanju knjige o procesu proti Radanu.

Radanov brat je potrdil, da mu je enkrat sam dal propofol, s pojasnilom, da sta izvajala eksperiment. V odgovoru na vprašanje, zakaj po zdravila ni šel k osebnemu zdravniku, ampak k svojemu bratu, pa je Radana v odnosu do drugih zdravnikov primerjal s ferrarijem.

Po enem izmed pričanj je Lopuhova opozorila, da je bila deležna pritiskov s klici neznanca in fotografijami moškega z lutko v roki, o čemer je obvestila državno tožilstvo. Klic so preverili in ugotovili, da je bil opravljen s telefona Marka Bohinca, Radanovega prijatelja.

Menjave v ljubljanskem UKC-ju
Še pred začetkom sojenja je dogajanje na nevrološki kliniki odneslo kar nekaj stolčkov v UKC-ju Ljubljana. Po opravljenem nadzoru o domnevni evtanaziji so razrešili predstojnico oddelka za intenzivno terapijo na nevrološki kliniki Bojano Žvan in predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja. Žvanova je pravico iskala na sodišču, a je za zdaj s tožbami proti UKC-ju Ljubljana še ni bila uspešna.

Svet UKC-ja je oktobra 2015 zaradi objektivne odgovornosti za dogajanje na nevrološki kliniki z mesta glavne medicinske sestre razrešil Erno Kos Grabner, proti Sergeju Hojkeru pa je sprožil postopek razrešitve. Razrešitvi je pozneje preklical, saj sta Hojker in Kos Grabnarjeva podala odstopni izjavi, svet kliničnega centra ju je sprejel.