Radanov odvetnik, Gorazd Fišer, je za časopis Dnevnik potrdil, da je tožilstvo na sojenju nekdanjemu zdravniku intenzivnega oddelka nevrološke klinike v ljubljanskem UKC-ju pred napovedanim koncem sojenja spremenilo obtožnico in mu zdaj očita "le še" uboje. Sprememba je tako z vidika motiva obtoženca kot glede kazni izjemno pomembna. Za kaznivo dejanje umora je namreč zagrožena kazen od 10 do 30 let zapora, za uboj pa od pet do 15 let.
"Sporočamo vam, da je bila modifikacija obtožnice v primeru Radan vložena. Ker pa na tožilstvu nimamo podatka, ali je bila obdolženemu že vročena in ali bo sodišče spremenjeno obtožnico sprejelo, vam natančnejših informacij ne moremo posredovati," je spremembo obtožnice za Dnevnik potrdilo tudi ljubljansko tožilstvo. To Ivanu Radanu poleg ubojev sicer očita še ponarejanje listin, zlorabo uradnega položaja, neupravičeno slikovno snemanje in omogočanje uživanja prepovedanih drog.
Pred spremembo obtožnice je tožilstvo Radanu najprej očitalo šest umorov bolnikov, že med sojenjem pa je dve obtožbi umora umaknilo iz obtožnice. Da je Radan zagrešil kazniva dejanja umora, je tožilstvo utemeljevalo zaradi mnenja izvedenca klinične psihologije Aleša Friedla, ki je ocenil, da ima Radan narcistično osebnostno motnjo. Na podlagi tega je tožilstvo menilo, da je Radan bolnikom vzel življenje iz morilske sle, vendar je obramba Friedlovo mnenje uspešno ovrgla.
Angažirala je namreč svojo izvedenko klinične psihologije Alenko Sever, ki pa je menila, da Radan nima niti narcistične niti kakšne druge osebnostne motnje. Po zaslišanju Severjeve je Friedl svoje mnenje umaknil, Radan pa je takrat lahko zapustil pripor. Tožilstvo je nato sodišču predlagalo, da naj določi novega sodnega izvedenca. Vendar je petčlanski senat sodišča pozneje predlog tožilstva zavrnil.