Evropska unija
Ministrstvo za gospodarstvo je naročilo študijo gospodarskih učinkov sporazuma z Japonsko na slovenski BDP in izvoz. Študija ugotavlja, da bi bili učinki na slovenski izvoz in BDP rahlo negativni. Foto: Pixabay
EU namerava s Singapurjem podpisati dva ločena gospodarska sporazuma. Foto: Pixabay
       Glede na vse navedeno in glede na pomen zadržkov na področju zbiranja, čiščenja in distribucije vode (v povezavi s katerimi si celoten EU pridružuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe) menimo, da je zadevno področje v Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med EU-jem in Japonsko ustrezno zaščiteno. Kljub določbam člena 8.5 (1), ki se sicer standardno vključujejo v prostotrgovinske sporazume, namreč ni pričakovati, da bi bili zadržki v tem sektorju dejansko zmanjšani ali odpravljeni. Kakršna koli sprememba zadržkov, ki jih uveljavlja EU, bi bila sprejeta po postopku in na način, ki vključuje sodelovanje držav članic EU-ja, ne glede na to, da je zadevni sporazum v izključni pristojnosti EU-ja.       
 Ministrstvo za gospodarstvo o morebitnih zapletih glede vodooskrbe pri trgovinskem sporazumu z Japonsko.

Dodaj v

Trgovinski sporazumi z Azijci po hitrem postopku kot alternativa gospodarski vojni z ZDA

EU bo še letos podpisal trgovinska sporazuma s Japonsko in Singapurjem
18. junij 2018 ob 06:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Evropska komisija v času, ko grozi gospodarska vojna z ZDA, hiti s sprejemanjem novih trgovinskih sporazumov z nekaterimi gospodarsko pomembnejšimi azijskimi državami. Trgovinska sporazuma z Japonsko in Singapurjem naj bi začela veljati že v letu 2019.

Z nastopom vladavine Donalda Trumpa v ZDA je razvpiti transatlantski trgovinski sporazum (TTIP) vsaj za nekaj časa končal v predalu. Trump v slogu svojega gesla Najprej Amerika (America First), ki je prežet z duhom protekcionizma, raje grozi s trgovinskimi vojnami, z večanjem dajatev na uvožene izdelke in surovine, tako na vzhodu kot na zahodu, kot da bi odpravljal carine in druge dajatve za uvoženo blago.

Evropska komisija je zato začela hitreje usmerjevati EU na druge velike trge. Že lani so bila končana pogajanja z dvema pomembnima azijskima gospodarstvoma, Japonsko in Singapurjem. Komisija pa si želi, da bi bila trgovinska sporazuma z omenjenima državama čim prej sprejeta, in to tako, da se ne bi ponovila zgodba s trgovinskim sporazumom s Kanado (Ceta), ki sicer zdaj začasno velja.

Zaradi pomislekov v številnih državah članicah EU-ja, predvsem zaradi nameravanega načina arbitražnega reševanja naložbenih sporov, bodo morali o dokončni zeleni luči sporazumu Ceta odločati nacionalni, pa tudi nekateri pokrajinski parlamenti.

Na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT) so pojasnili, da so ministri držav EU-ja, pristojni za trgovino, 22. maja med drugim razpravljali o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med EU-jem in Japonsko (EPA), sporazumu o prosti trgovini med EU-jem in Singapurjem (FTA) in sporazumu o zaščiti naložb med EU-jem, državami članicami in Singapurjem (IPA).

Sporazum z Japonsko že julija?
Kot pravijo na gospodarskem ministrstvu, bo sporazum EPA predvidoma Evropski svet potrdil konec junija, podpis sporazuma pa bo predvidoma julija, na zasedanju vrha EU-Japonska. Vlada, ki opravlja tekoče posle, pa je sprejela odločitev, da tovrstne evropske zadeve sodijo med tekoče vladne posle, zato glede slovenskega strinjanja s sporazumom EPA ne mislijo čakati na novo vlado.

Glede sporazumov s Singapurjem je časovnica drugačna. Potrditev v Svetu EU-ja se predvideva v oktobru, podpis pa jeseni. "Evropska komisija je, upoštevajoč Mnenje 2/15, predlagala v podpis dva ločena sporazuma s Singapurjem. Prvi sporazum, FTA, vsebuje določbe, ki so v izključni pristojnosti EU-ja in ne vsebuje določb o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov (ICS). Sporazum sklepata EU in Singapur. Države članice EU-ja niso podpisnice FTA. Sporazum bo začel veljati po potrditvi v Svetu EU-ja in Evropskem parlamentu ter v Singapurju in ne bo predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah EU-ja," pojasnjujejo na MGRT-ju.

Drugi sporazum s Singapurjem, IPA, ki vsebuje določbe o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov (ICS), gre za vzpostavljanje ločenega sodnega sistema, kakršnega si želijo multinacionalke, pa je vezan na nacionalne ratifikacije v parlamentih držav članic.

"Slovenija do podpisa trgovinskih sporazumov z Japonsko in Singapurjem nima zadržkov. Ob obravnavi Sporazuma o zaščiti naložb med EU-jem, njenimi državami članicami ter Singapurjem Slovenija v institucijah EU-ja izraža zadržek do podpisa zadevnega sporazuma, ki vsebuje mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo (ICS), pred objavo mnenja Sodišča EU-ja v zadevi Mnenje 1/17. Takšno stališče je Slovenija zastopala v skladu s sprejetimi izhodišči državnega zbora v zvezi z ICS-om tudi na zasedanju Sveta za zunanje zadeve v sestavi ministrov za trgovino, ki je potekal v Bruslju," so še dodali na gospodarskem ministrstvu.

Singapurski sporazum razdelili na dva dela
Trgovinski sporazum s Singapurjem je ravno zaradi mehanizma ICS, arbitražnega mehanizma za zaščito vlagateljev, ki med drugim podjetjem omogoča tožbo držav, če naj bi te delovale v nasprotju z njihovimi interesi, veljal za precej spornega. Zato se je Evropska komisija precej zvito odločila, da ga razdeli na dva dela, na trgovinski in na naložbeni del.

Evropska komisija se je zaradi večje transparentnosti odločila, da Sodišče EU-ja povpraša, ali lahko sama sklepa trgovinske sporazume. Za vzorčni primer, ki ga je poslala na sodišče, pa je izbrala sporazum s Singapurjem, ki je v osnovi podoben vsem drugim trgovinskim sporazumom, ki jih želi skleniti EU. Sodišče EU-ja pa je odločilo, da morajo takšne trgovinske sporazume potrditi nacionalni in pokrajinski parlamenti držav EU-ja, ki jih je, kot je lani poročal Euroactiv, 38.

Sporna določila glede vodooskrbe
Evropsko sodišče je odločilo, da morajo o sporazumih, ki vsebujejo mehanizem ISDS ali ICS, odločati/glasovati tudi nacionalni parlamenti. Sporazum s Singapurjem je vseboval mehanizem ICS, zato ga je Evropska komisija "razbila" na dva dela, pojasnjuje Andrej Gnezda iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Sporazum o prosti trgovini bo tako sprejet na ravni EU-ja, medtem ko bodo morali investicijski del potrditi parlamenti držav EU-ja.

Gnezda dodaja, da sporazum z Japonsko za zdaj ne vsebuje mehanizma ICS ali česa podobnega, zato ga ne bo treba potrjevati v nacionalnih parlamentih. Umanotera pa je na predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja, v povezavi s trgovinskim sporazumom z Japonsko pred dnevi naslovila dopis, v katerem skupaj s Skupnostjo občin Slovenije opozarjata na mogoče težave glede sporazuma o prosti trgovini med EU-jem in Japonsko v povezavi z liberalizacijo storitev, vezanih na vodooskrbo.

"Sporazum o ekonomskem partnerstvu med EU-jem in Japonsko, podobno kot sporazum CETA, predvideva negativni pristop v liberalizaciji storitev. Tak pristop močno omejuje zmožnost vlade, da ustanovi nove, razširi ali regulira javne storitve, in otežuje varovanje kakovostnih, osnovnih storitev, kot so dobava ali čiščenje odpadnih voda, transport, izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo," so zapisali dopisu.

Slovenija je konec leta 2016 v člen ustave 70.a zapisala, da "oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno". Toda kot so opozorili v dopisu, bi storitve "zbiranja, čiščenja in dobave vode lahko na podlagi implementacije določb sporazuma in prizadevanja podpisnic po zmanjševanju in odpravi rezervacij postale predmet liberalizacije in trga". – "Tak scenarij se zdi glede na določbe sporazuma mogoč, v praksi pa bi lahko pripeljal v stanje, ki bi bilo v neskladju z Ustavo Republike Slovenije oziroma 70.a členom," so poudarili.

In odgovor vlade oz. pristojnega ministrstva? Nekako v slogu, da bi se v teoriji to lahko zgodilo, vendar tega ne gre pričakovati. Če pa se to morebiti bo zgodilo, bosta tako ali tako o tem glasovala tako Svet EU-ja in Evropski parlament. Vendar, kot opozarja Andrej Gnezda, je v teh primerih potrebna le običajna večina glasov, kar bi Slovenija težko zaustavila. Tudi če je zapis do pravice do pitne vode zapisan v ustavi.

O usodi sporazuma Ceta bo odločal novi DZ
Trgovinska sporazuma s Singapurjem in Japonsko bosta tako sprejeta brez potrjevanja v državnih parlamentih. Nova sestava državnega zbora pa bo tista, ki bo potrjevala trgovinski sporazum s Kanado (Ceta), ki je naletel na veliko odpora po celotnem EU-ju, zato je kompromisno le v začasni poskusni veljavi. Zanimivo bo videti, kako bo, očitno precej pisana nova vlada, dosegla soglasje za ali proti sporazumu. Dejstvo je, da sporazumu Ceta, vsaj v preteklosti, niso bile naklonjene vse politične stranke, ki so na nedavnih volitvah presegle parlamentarni prag.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
thetilko
# 18.06.2018 ob 07:36
Lepa. Dam se eno idejo, morda umaknite sankcije Rusiji?
severnik
# 18.06.2018 ob 07:31
Končno so nekje hitri.
actimel
# 18.06.2018 ob 07:33
"sporna določila glede vodooskrbe"
Ne vem zakaj novinarji zavijate v celofan.. gre za privatizacijo vodnih virov. Multinacionalke pokupijo loklalna komunalna podjetja, potem pa določijo ceno vode glede na ponudbo/povpraševanje.

Vsi ti mednarodni sporazumi imajo v ozadju interes, da se z zakonom omogoči kapitalu prevlado nad državo/skupnim.

TTIP je bil najhujša oblika tega.
CETA je korak za njim.
Tale dva tanova pa sta verjetno še korak za ceto
Hijena
# 18.06.2018 ob 08:25
Ukinit sankcije proti Rusiji in ZDA ne potrebujemo več
johann
# 18.06.2018 ob 08:07
Z drugimi besedami: korporacije bodo imele vzporeden pravni sistem...
SamoRes
# 18.06.2018 ob 08:09
SDS pa navija za sporazume z ZDA
penzl
# 18.06.2018 ob 08:08
ICS je ena najbolj glupih idej do zdaj, ne vem kako bi lahko katerikoli potrošnik podprl tako očiten napad na demokracijo. Ravno v obratni smeri bi morali delati, da se zmanjša vpliv multinacionalk, namesto tega pa bi nekateri radi dokončno kapitulirali pred njimi.
feminist_v2
# 18.06.2018 ob 07:58
vsaj nekaj dobrega s strani Trumpa

Trump je nekaj najboljsega kar se je zgodilo za geopolitiko; ker jasno pokaze kje stojijo zda.
Tudi Obama je bil kriminalec, ampak je imel tako super PR kampanjo, da je folk dejansko mislil, da je dober predsednik in deluje v korist Sveta in ne samo v korist zda.
celo boljsi je kot Obama kar se tice EUja - ravno obamina administracija je forsirala sankcije proti Rusiji s katerimi si je EU (baje smo zavezniki...baje) zabila avtogol. mogoce bo sedaj odprava sankcij proti Rusiji (ker trenutno je EU odprta na dveh frontah), nadaljevanje pogajanj z Iranom brez zda....morda je ravno Trump tista streznitvena klofuta, ki jo je svet rabil.
kerguelen
# 18.06.2018 ob 07:34
Z nastopom vladavine Donalda Trumpa v ZDA je razvpiti transatlantski trgovinski sporazum (TTIP) vsaj za nekaj časa končal v pozabi

vsaj nekaj dobrega s strani Trumpa
Glede vseh ostalih trgovinskih sporazumov pa, načeloma je pri takih sporazumih več koristi za močnejšega partnerja tj. EU (vsaj pri omenjenih sporazumih). Sploh če vemo, da je Trump preklical TTP(Trans-Pacific Partnership) in Japonska verjetno bolj potrebuje ta sporazum kot EU, kar pomeni da so naši lahko malo izsiljevali. Edina stvar, ki me res zelo moti pa je ICS. Že sedaj so razna evropska sodišča nad slovenskimi in ne vidim razloga zakaj bi želeli še eno tako sodišče.
Fuk-U
# 18.06.2018 ob 07:57
Ta EU lahko sprejema sam sporazume in clanica nimajo nobene besede?
ICS pa se uvaja samo za zmanjsevanje pravic potrosnikom in drzavam, zakaj bi kdo to hotel, biti sluga korporacijam v lastni drzavi?
izo
# 18.06.2018 ob 08:02
predvidevam, da embargo na rusijo in kitajsko ostaja, lol. kakšne budale..

pustite te debilne javbojce, naj se izolirajo, če hočejo, evropa se lahko komot energetsko osamosvoji (poceni ruski plin, poceni elektriko na islandiji ipd) in lepo goni gospodarstvo naprej.
mihael1
# 18.06.2018 ob 08:17
Treba se bo obrnit hitro in dobro in pokazati fantu iz ZDA, da svet lahko funkcionira tudi brez njega.
masterjoze
# 18.06.2018 ob 09:31
Globalistično bruseljsko vodstvo bo seveda izkoristilo Trumpa kot izgovor za to, da bodo dobili podporo raznoraznih neukih "kvazi-levičarjev" in namesto TTIP sprejeli vse vrste nadomestnih prostotrgovinskih sporazumov - le s to razliko, da Amerika v imenu ne bo dobesedno navedena.
Stavim, da je polovica teh "kvazi-levičarjev", ki se sedaj "na polno" navdušujejo nad neoliberalizmom in prostotrgovinskimi sporazumi ter raznoraznimi ICS-ji takorekoč s komerkoli, prej "na polno" protestirala proti TTIP in TPP.
Tak način dojemanja je - ne samo primitiven, ampak tudi pokaže, da večina takih bralcev očitno nima blagega pojma o čem se sploh gre temveč le slepo ponavljajo, kar so jih naučili.
Po kakšni logiki je prostotrgovinski sporazum z ameriško korporacijo v Ameriki škodljiv, z ameriško korporacijo na Japonskem pa ne? Dojemite že enkrat, da korporacije nimajo meja in držav - so pa vesele vsakega novega "prostotrgovinskega" sporazuma in vsakega novega svežnja "pravic", ki se jih državljani in nacionalne države odrečemo v korist globalnemu kapitalu
SF-SN
# 18.06.2018 ob 19:45
Drugi sporazum s Singapurjem, IPA, ki vsebuje določbe o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov (ICS), gre za vzpostavljanje ločenega sodnega sistema, kakršnega si želijo multinacionalke, pa je vezan na nacionalne ratifikacije v parlamentih držav članic

Kakršnakoli sprejetje ICSja je v ŠKODO evropskih državljanov in bi moralo veljati kot izdaja
m72
# 18.06.2018 ob 18:20
"Končno so nekje hitri."

Ampak znova na napačnem koncu. Ah, ta efu zblojeni.
masterjoze
# 18.06.2018 ob 10:00
Slovenski "napredni levičarji":
Včeraj: Gremo na protest, da se vpiše v ustavo pravica do pitne vode, da nam je ne bodo privatizirale "grde multinacionalke"!
Danes: Bravo Bruselj! Takoj prodajmo vodne vire korporacijam in podprimo vse možne prostotrgovinske sporazume, da se bomo tako "maščevali grdemu Trumpu"!
sas
# 18.06.2018 ob 08:58
Torej, če povzamem komentatorje; ti trgovinski sporazumi so čisto ok, pa je lahko noter zapisano karkoli ... samo, da ni sporazum z ZDA, ker potem je vse narobe. ;)
KLIPAN
# 18.06.2018 ob 08:07
Ameri -največji zagovorniki globalizacije in proste trgovine ne morejo več slediti svetu, zato uvedejo komunistične ukrepe.
Čez deset let, pa bodo spet hoteli prostotrgovinske sporazume, kdo bo proti, ga bo pač doletela usoda Iraka, Libije, Sirije.....
A ni krasna ta Nato-desna demokracija?
lingam
# 19.06.2018 ob 02:21
Skippy 18.06.2018 ob 08:54
"Joj no, nihče noče tvojih vodnih virov. Če vode ne porabiš, odteče. Kot skoraj vsa v Sloveniji."

Blagor ubogim v duhu zakaj njih je nebeško kraljestvo!
SonceSije
# 18.06.2018 ob 10:42
@robespierre & @ms-dante

zakaj bi bilo narobe pokazati dejstva o stranki, stvari, ki jih dejansko počne med tem, ko je izvoljena... dejansko delo je lepši odraz stranke kot njene zavajujoče lepe besede...
Hopi
# 18.06.2018 ob 08:04
Končno! Čeprav je to komaj četrt poti na druga tržišča.
Da, bomo videli, da obstajajo tudi druga kvalitetna tržišča s
kvalitetnimi storitvami.

Le, pogoj je: da bo EU tista, ki bo dovolj resna.
Z, Ameriki, služabniškimi sankcijami si je EU na mednarodni sceni
zelo okrnila ugled resne stranke.

Zaradi tega se lahko zgodi, da si bodo, svetovno zmogljivi resni
dobavitelji strateških surovin (Uran, Energenti, zemljine) EU-ju,
pripravili ustrezne varovalke.
REsnica
# 20.06.2018 ob 09:56
Skippy,
ameriško gospodarstvo temelji na dolarju. Dolar pa nima pokritja v zlatih rezervah, ampak je odvisen od prodaje nafte za dolarje. To pomeni, da ce zeliš kupiti nafto, moraš najprej kupit dolarje. To umetno dviga povprasevanje po tej valuti in umetno ohranja njegovo vrednot, zato tudi tiskajo nove dolarje. Ko bo cez leta mozno kupiti nafto za eure in druge valute, bo petro dolar padel in gospoarstvo zda bo strmoglavilo. Zaradi nizke vrednosti precenjenega dolarja bo v zda vse poceni in takrat se bo ZDA znasla na drugi strani-na tej kjer je danes Kitajska. Takrat pa ( ce ne ze prej) v jok da carine niso pravicne in da unicujejo zda, ki ne bo zmogla vec financirat vojaskega " obrambnega" aparata, ki ga ima po vsem svetu.
REsnica
# 20.06.2018 ob 09:48
Trgovinski primanjkljaj je samo produkt tržne ekonomije. Država, ki izvaža in je od izvoza odvisna je bolj ranljiva od države ki si lahko privošči uvoz. Na srečo trump tega se ne ve.
lingam
# 19.06.2018 ob 02:11
mihael1 18.06.2018 ob 08:17
"Treba se bo obrnit hitro in dobro in pokazati fantu iz ZDA, da svet lahko funkcionira tudi brez njega."

To pomeni, da bomo sprejeli za EU (predvsem za "navadne" ljudi) zelo škodljiv in nevaren sporazum zato, da bomo "pokazali fantu iz ZDA, da svet lahko funkcionira tudi brez njega."
Razumi, kdor more!
Bivši uporabnik
# 18.06.2018 ob 10:50
Folk tala pluse klub temu, da pojma nima za kaj se gre v sporazumih.
vrtojb56
# 18.06.2018 ob 10:13
Tole bo še zanimivo, koliko časa bo še trumpek na oblasti. Ameri bodo počasi začeli delati minus, pol ga bodo hitro odžagali.
Hopi
# 18.06.2018 ob 12:52
masterjoze: ob 09:31
Tak način dojemanja je - ne samo PRIMITIVEN, ampak tudi
pokaže, da večina takih bralcev očitno nima blagega pojma o
čem se sploh gre temveč le slepo ponavljajo, kar so jih naučili.
Po kakšni logiki je prostotrgovinski sporazum z ameriško
korporacijo v Ameriki škodljiv, z ameriško korporacijo na
Japonskem pa ne?
-----------------------------
Brez skrbi bodi, tudi Japonska je »PRIMITIVNA«. Tudi ona je
doživela PRIMITIVNE (brez narekovajev) sankcije iz ZDA v
obliki ameriških carin.

Problematika "25% tarif - carine na Jeklo - Aluminij med
Japonsko in ZDA in japonski protiukrepi je obširneje opisana v:

East Asia Forum: 13. junija 2018
guglaj:
Deja vu all over again in US–Japan trade
prevajanje:
Deja vu spet v trgovini med ZDA in Japonsko

in krajše:

glej:
Reuters: 18. MAJ 2018
guglaj:
Japan reserves right to take counter-measures against U.S.
steel tariffs
prevajanje:
Japonska si pridržuje pravico do sprejetja protiukrepov proti
ameriškim tarifam za jeklo

Četudi je tudi Japonska v Ameriki Američanom odpirala mnogo
delovnih mest...

Tebi, masterjoze:
...ampak tudi pokaže, da le TI očitno nimaš blagega pojma o čem
se sploh gre!
boro007
# 18.06.2018 ob 09:32
@copcop

Katerem planu?

Trumpovem ko misli da bo cel svet spravil na kolena?

Al odgovoru na njegov plan, ko se države povezujejo mimo Amerike in bodo vse več trgovale tudi mimo dolarja?

Se pa bojim da oboje pelje do šibenja dolarja, kar bo pripeljalo krizo. Ali pa sem samo še en od mnogih zaslepljenih, ki nas na ta način slepijo, in nam vceplajo da je šibek dolar slaba stvar. Ampak če je vse res naj se zgodi čim prej, ker dlje ko čakamo večji bo šok. Tokrat tudi en + Evropski uniji, z Melanijo je to že druga preglavica s katero se bo moral stabilni genij danes ukvarjat...
Skippy
# 18.06.2018 ob 08:55
@robespierre
vsi, ki so odvisni od tujih žepov, se začnejo bati, da bi jim ga mogoče odvzeli.
Gepard007
# 18.06.2018 ob 12:54
@thetilko: Zakaj? A so že vrnili Krim in vzhodno Ukrajino?
Radoveden
# 18.06.2018 ob 10:34
@Samores,
"SDS pa navija za sporazume z ZDA"

Si jih vprašal, če so še tako zagreti za to idejo? Si jih vprašal ali so zagreti za nove sporazme z Azijo?

Aja, ne. To ni bistvo tvojega delovanja :)
copcop
# 18.06.2018 ob 10:05
boro007
Katerem planu?

Plan pospešene globalizacije. Upam, da ni kdo naivno pričakoval, da bo Trump deloval proti globalizaciji?!? On in njegovi kolegi milijarderji bogatijo zaradi globalizacije, ni neumen, da bi to preprečil.
copcop
# 18.06.2018 ob 09:10
Čestitam Trumpu, da pospešuje globalizacijo. Vse gre po planu.
ms-dante
# 18.06.2018 ob 08:45
Robespierre
Se stinjam, že prav nadležno je tole poveličevanje “izvoz je rak rana slovenskega gospodarstva” Luke Meseca in pljuvaniem čez JJ in SDS.
Ampak eni so pač črno-beli in tako vidijo ta svet. Redki so tako fanatični.
Skippy
# 18.06.2018 ob 09:52
@boro007
kakšno povezovanje mimo ZDA? Kako trgovanje mimo dolarja?
Ameriška moč ni povezana s Trumpom, ampak z njihovim gospodarstvom. Malo manj Youtuba, pa bo.
Skippy
# 18.06.2018 ob 08:54
Ne vem zakaj novinarji zavijate v celofan.. gre za privatizacijo vodnih virov.

Joj no, nihče noče tvojih vodnih virov. Če vode ne porabiš, odteče. Kot skoraj vsa v Sloveniji.
Bolek
# 18.06.2018 ob 08:19
Kljub temu, da ima Slovenija dovolj virov pitne vode, je državna oskrba z vodo pod vsako kritiko.
Kazalo