To bo delno omilil sporazum z Bosno in Hercegovino, po katerem bodo do denarnega nadomestila upravičeni tudi delavci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji. Zdaj namreč tuji delavci, na primer Vegradovi, ki so se skupaj s preostalimi po propadu podjetja prijavili na zavod za zaposlovanje, ne morejo dobiti nadomestila za brezposelnost.

Sporazum med državama naj bi bil podpisan kmalu, zatrjujejo odgovorni v vladi, Slovenija pa je sporazum sicer predlagala že pred dvema letoma, je za Radio Slovenija poročala Snežana Ilijaš.

"To, kar se je zgodilo nam, se zdaj dogaja delavcem iz Vegrada in tako bo še z delavci drugih podjetij. Zato ne bomo odstopili od pravic, ki smo jih izgubili v Sloveniji, evropski državi," pa zagotavlja nekdanji delavec kočevske Prenove Mirzet Begič.

"Izigranim delavcem delovno dovoljenje"
Na nevzdržno stanje opozarja tudi nevladna organizacija Nevidni delavci sveta. Kurnik, član te organizacije, je pojasnil, da so bile skoraj vsem 14.000 tujim delavcem, ki so v prvi polovici leta morali zapustiti našo državo, sistematično kršene pravice iz dela, danes pa nimajo nobene možnosti, da jih uveljavijo.

Delavci so po večini dobili le nekaj plač in ni malo primerov, ko jim delodajalec dolguje tudi do 11 mesečnih plač, dodatke za malico ter regres. "Delavci, ki so bili izigrani, morajo dobiti osebno delovno dovoljenje, kar je oblika odškodnine in kar Slovenijo znova vrne na zemljevid civiliziranih držav," poudarja Kurnik.