S 97 leti je Nicanor Parra, akademik - po izobrazbi matematik in fizik, pomemben pa predvsem kot oče t. i. antipoezije (šp. antipoesía) - postal najstarejši dobitnik priznanja, ki velja za nekakšno Nobelovo nagrado španskega govornega območja. V preteklih letih se je njegovo ime v povezavi z nagrado pogosto omenjalo.

Telefona ne dviguje
Vest je objavila španska ministrica za kulturo Ángeles González-Sinde, ki je priznala, da pesnik za veselo novico v času razglasitve še ne ve, saj "ne dviguje telefona" in niso mogli stopiti v stik z njim. No, pozneje je pesnikova osebna pomočnica za medije povedala, da se je lavreat priznanja razveselil, da pa "ne verjame več v nagrade".

Za zdaj še ni znano, ali se bo pesnik podelitve udeležil - je pa zelo verjetno, saj je še pred nekaj tedni na Portugalskem s 102-letnim režiserjem Manoelom de Oliveiro razpravljal o "svojem naslednjem projektu in enem po tem".

Poezija kot vlak smrti
Potem ko je leta 1937 v poezijo stopil z zbirko Pesmarica brez imena (Cancionero sin nombre), ki je nosila še močan pečat vpliva Federica Garcíe Lorce, je Parra leta 1954 z zbirko Poemas y Antipoemas zaznamoval svoj odklon od pesniškega izročila druge polovice 20. stoletja. Sam je to pozneje, v zbirki Versos de salón (1962), opisal takole: "Durante medio siglo / la poesía fue / el paraíso del tonto solemne. / Hasta que vine yo / y me instalé con mi montaña rusa. / Suban, si les parece. / Claro que yo no respondo si bajan / echando sangre por boca y narices." (V prostem prevodu: Pol stoletja / je bila poezija / raj dostojanstvenih tepcev. / Dokler nisem prišel jaz / in postavil svojega vlaka smrti. / Zapeljite se, če hočete. / Jasno, da ne bom jaz kriv / če boste z njega prišli s krvjo v ustih in nosu.")

Literarna teorija in zgodovina ga štejeta med "upornike", ki so odprli vrata pogovornemu jeziku in ga spustili v elitni svet literature. Sam je leta 1948 v teoretičnem uvodu v antologijo lastne poezije zapisal, da išče "poezijo, ki bo temeljila na dejstvih, ne pa na literarnih figurah". "Zoperstavljam se izumetničenim oblikam tradicionalnega pesniškega jezika."

"Piše, kot da gre naslednji dan na električni stol"
Parrova poezija je imela velik vpliv tudi na že pokojnega čilskega pisatelja Roberta Bolaña, ki je rojaka postavljal ob bok Borgesu in Césarju Valleju. "Piše, kot da gre naslednji dan na električni stol," je Bolaño izjavil o Parri in pozval "vsakogar, ki je pogumen", naj pesniku sledi. Njegova poezija, za razliko od lirično (in včasih epsko) povzdignjenega tona Pabla Nerude namreč pomeni vpeljavo dialoškosti, ki je blizu pogovornemu jeziku, podobno, kot je to storila moderna angleška lirika.

Seznam dobitnikov kot enciklopedija književnosti
Cervantesovo nagrado običajno podeljujejo izmenično - enkrat španskemu in drugič latinskoameriškemu književniku. Lani jo je tako, denimo, prejela španska pisateljica Ana Maria Matute. Med dozdajšnjimi dobitniki lovorike so še argentinski mojster Jorge Luis Borges, perujski pisatelj (in nobelovec) Mario Vargas Llosa ter mehiški romanopisec in esejist Carlos Fuentes.

Nagrada je vredna 125.000 evrov. Parri jo bodo uradno izročili 23. aprila, na svetovni dan knjige, predvsem pa na obletnico smrti očeta modernega romana in največjega španskega pisatelja, Miguela de Cervantesa.