Hišo na Hradeckega cesti je meščanka zapustila MOL-u, pod pogojem, da bodo v njej izvajali hospic oskrbo. MOL je nepremičnino konec lanskega leta prodal Lekarni Ljubljana, katere zavod Ljubhospic bo zdaj v njej izvajal storitve paliativne oskrbe za umirajoče. Foto: BoBo
Hišo na Hradeckega cesti je meščanka zapustila MOL-u, pod pogojem, da bodo v njej izvajali hospic oskrbo. MOL je nepremičnino konec lanskega leta prodal Lekarni Ljubljana, katere zavod Ljubhospic bo zdaj v njej izvajal storitve paliativne oskrbe za umirajoče. Foto: BoBo
false
Direktor Lekarne Ljubljana in zavoda Ljubhospic Marjan Sedej je dejal, da s projektom mislijo resno, na kar kaže tudi to, da so v Lekarni Ljubljana, ki je zavod ustanovila, v projekt vložili pomembna sredstva. Foto: BoBo
false
V hiši je 12 postelj. Foto: BoBo

Hiša na Hradeckega cesti, ki ima 12 postelj, deluje pod okriljem zavoda Ljubhospic, ki ga je lani ustanovila Lekarna Ljubljana. Kot je na novinarski konferenci pred današnjim uradnim odprtjem dejal direktor zavoda in Lekarne Ljubljana Marjan Sedej, pričakujejo, da bodo prve bolnike sprejeli v nekaj dneh. Za odprtje na valentinovo so se po njegovih besedah odločili, ker so tudi zavod ustanovili zato, da bi umirajočim ponudili roko, da zemeljsko pot končajo v "svetosti, ljubezni in miru".

Naložba je vredna 2,5 milijona evrov
V obnovo in opremo hiše so poleg nakupa hiše - Lekarna Ljubljana je od Mestne občine Ljubljana lani kupila hišo za 2,4 milijona evrov - vložili še 50.000 evrov, ob tem pa prek sponzorskih sredstev v naravi oziroma denarju dodatno dobili še približno 30.000 evrov. Celotna naložba je tako vredna približno 2,5 milijona evrov, je povzel direktor Ljubhospica in Lekarne Ljubljana.

Trenutno imajo podpisane pogodbe o zaposlitvi s štirimi zaposlenimi in sklenjene tri podjemne pogodbe, kar predstavlja približno polovico kadra ob polni zasedenosti hiše, je še pojasnil Sedej in dodal, da si želijo čim bolj pregledno delovanje. Zato so za sprejem bolnikov določili poseben pravilnik, ki vsebuje tudi merila za sprejem bolnikov.

Občani Ljubljane in občin, kjer deluje Lekarna Ljubljana, bodo imeli prednost
Tako bodo po njegovih besedah odločala predvsem splošna merila, kot so zdravstveno stanje, mnenje zdravnikov, socialno stanje, možnost bivanja v domu za ostarele ali doma. Bo pa še eno merilo, in sicer da bodo pri enakih pogojih oziroma izpolnitvi meril imeli prednost občani Ljubljane in tistih krajev, kjer ima Lekarna Ljubljana svojo enoto. Bo pa oskrba za sprejete bolnike brezplačna.

Poslovni načrt hiše za letošnje poslovanje predvideva 483.000 evrov, vanj pa so vključena tudi sredstva, ki bi jih pridobili na podlagi obljubljenega razpisa za koncesijo za opravljanje hospicoskrbe. Razpis še ni objavljen, niti ni jasno, kdaj, če sploh, bo. V načrtu za prihodnjih pet let so predvideli vključevanje različnih dejavnosti, tako da računajo, da v letu 2019 donacijska sredstva Lekarne Ljubljana ne bi predstavljala več kot četrtine potrebnih sredstev.

Hiša je začela delovati leta 2010
Hiša hospica, prva tovrstna ustanova pri nas, je v omenjeni hiši na Hradeckega cesti začela delovati leta 2010. Dejavnosti v njem je izvajalo Slovensko društvo hospic.

Vse od začetka delovanja so obstajale težave glede financiranja hiše, za katero je društvo občini plačevalo najemnino. Hiša se je do lanskega zaprtja financirala s pomočjo donacij, dobrodelnih koncertov itd. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sicer že leta 2010 rezerviral sredstva za financiranje dejavnosti v Hiši hospica, a se društvu z ministrstvom za zdravje ni uspelo dogovoriti, kako izpeljati financiranje.

Tri leta pozneje je ministrstvo objavilo razpis za koncesijo za institucionalno varstvo na smrt bolnih, a se Slovensko društvo hospic na razpis ni prijavilo zaradi nestrinjanja z normativi, ki jih je ministrstvo postavilo v razpisu. Takratna predsednica društva in vodja hiše Tatjana Fink, ki je po odhodu s tega delovnega mesta tožila Hišo hospica, je takrat dejala, da bi prijava na razpis pomenila tveganje za njihovo nadaljnje delovanje. Finkova se zdaj vrača v hišo kot Sedejeva pomočnica.

Maja lani je potem društvo po vseh zapletih prenehalo dejavnosti v hiši in potem oktobra izročilo ključe Mestni občini Ljubljana, v katere lasti je bila takrat zgradba. Julija je ljubljanski mestni svet dal soglasje Lekarni Ljubljana, da ustanovi zavod za opravljanje dejavnosti paliativne oskrbe, novembra pa soglasje, da lahko Lekarna Ljubljana kupi nepremičnino na Hradeckega cesti, ki jo je meščanka zapustila Mestni občini Ljubljana, da naj bi v njej izvajali celostno oskrbo za umirajoče.

Predsednica društva hospic Renata J. Roban je jeseni dejala, da bo društvo še naprej delovalo na vseh drugih programih za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, ki potekajo po vsej Sloveniji. "Naša želja je, da bi nikomur ne bilo treba umirati zunaj domačega, znanega okolja. Če bomo kdaj to v celoti dosegli, potem hiše hospica kot take sploh ne bodo potrebne," je dejala Robanova.

Društvo je takrat izrazilo pomisleke o strokovnosti novega zavoda, a kot je decembra zatrdil Sedej, je bilo med prijavljenimi za zaposlitev v zavodu (skupno naj bi bilo v hiši 17 zaposlenih) vsaj polovica takih, ki so že delovali v društvu ali konkretno v hiši hospic, zaradi česar so pomisleki po njegovih besedah odveč.