Medalje za zasluge je prejelo pet posameznikov, in sicer nekdanja državna sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in Andrej Špenga, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, nekdanji generalni direktor policije Marjan Fank in vodja sektorja v uradu za operativo na ministrstvu za obrambo Stanislav Lotrič.

"Tako državne institucije 12 držav kot nevladne organizacije številnih držav so pripomogle k temu, da smo bolj humano reševali to krizo, čeprav je v tistem času našo mejo prestopilo skoraj pol milijona migrantov, beguncev, prosilcev za azil," je v izjavi novinarjem po slovesnosti v predsedniški palači pojasnil predsednik Borut Pahor.

Podelitev medalj za zasluge pri obvladovanju migrantske krize v letih 2015 in 2016 je po njegovih navedbah sporočilo solidarnosti in želje, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Tudi zato se zavzema, da bi na ravni mednarodne skupnosti in na ravni EU-ja sprejeli dogovore, ki bodo preprečili položaj, v katerem bi se znova znašle države, če bi se taka kriza ponovila in bi morale same odločati.

Spomnil je, da je podprl pristop Slovenije k mednarodnemu dogovoru ZN-a glede migracij, ob katerem bi bilo treba po njegovem mnenju dati nekaj pojasnil in uradnih zadržkov glede nekaterih vprašanj v dogovoru. Obenem Pahor izraža skrb, da se od migrantske krize na ravni EU-ja zadeve niso veliko premaknile.

Povedal je še, da je bilo tedaj najtežje določiti značaj tega dogajanja, saj je šlo za humanitarno krizo, ki je začela prehajati v varnostno. Pridružili so se običajni ekonomski migranti. "Po eni strani smo videli ljudi, ki so bežali pred vojno ali pred revščino. Po drugi strani pa smo bili dolžni vzdrževati red. To iskanje prave mere je bilo zelo težko," je dejal Pahor.

Šefic poudaril skupinsko delo in prostovoljce
Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Šefic je že v nagovoru na slovesnosti poudaril, da je današnje odlikovanje pravzaprav odlikovanje vseh tistih, ki so sodelovali v procesu obvladovanja migrantske krize. Skupinsko delo je prineslo rezultat, je pojasnil in poudaril prispevek prostovoljcev.

Zahvalil se je številnim, tudi nekdanji ministrici za notranje zadeve Vesni Györkös Žnidar, ki je po njegovih besedah s svojo držo, odločnostjo in velikim zaupanjem do vseh, ki so bili vključeni v operativno izvajanje nalog, zagotovila, da so lahko odločali in premagovali dnevne izzive. Šefic tudi upa, da se bodo razmere v prihodnjem obdobju stabilizirale in omogočile odstranitev tehničnih ovir oz. žice na meji, ki je ostala iz obdobja največje krize.

Tehnične ovire bodo ostale
Po besedah ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja bodo tehnične ovire ostale, dokler bodo varnostne razmere v regiji takšne, da bodo z njimi preprečevali nezakonite prehode meje. Spomnil je, da je šlo v času največje migrantske krize, ki se je spominja po učinkovitosti slovenske nacionalne varnosti, za velik tok prebežnikov, ki so prihajali po balkanski poti, danes pa smo soočeni z nezakonitimi migracijami. A je dodal, da so številke prehodov veliko manjše kot pred nekaj leti.

Tudi v. d. generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je povedala, da tedanja in današnja situacija glede prihoda prebežnikov nista primerljivi, saj je pred tremi leti šlo za obsežno varnostno problematiko. Danes se soočajo s problematiko tihotapljenja ljudi prek državne meje, a policija v sodelovanju z drugimi akterji obvladuje položaj in varuje schengensko mejo, je zatrdila.

"Velikokrat smo prebedeli cele noči z mislijo, da zjutraj ne bomo več obvladali zadev. Včasih so bile razmere na meji ali čez njo," pa je razkril nekdanji generalni direktor policije Marjan Fank, ki je danes prav tako prejel medaljo. Po njegovih navedbah so delali v izrednih razmerah, čeprav te niso bile razglašene. Najtežji pa je bil po njegovih besedah občutek, da tega nikoli ne bo konec.

Medalje za zasluge je prejel tudi Štab civilne zaščite za Posavje, Štab civilne zaščite za Vzhodno Štajersko, policijski upravi Maribor in Novo mesto, 1., 72. in logistična brigada Slovenske vojske, Avstrijska zvezna policija, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Bolgarije, Policija Češke republike, Vojska Češke republike, Estonski urad za policijo in varovanje meje, francoska policija, latvijska državna policija, litovska policija, Policijska enota za obvladovanje izgredov, Madžarska, Poljska mejna straža, romunska mejna policija in romunska policija, Urad mejne in tujske policije Slovaške republike in Zvezna nemška policija.

"Slovenija je pokazala učinkovitost"
V utemeljitvi medalj so pojasnili, da je Slovenija priprave na številen prihod migrantov začela že v prvi polovici leta 2015, intenzivneje pa se je nanj začela pripravljati julija 2015. Vlada je osrednjo usklajevalno vlogo dodelila ministrstvu za notranje zadeve, ki je v ožji operativni del vključilo policijo. Ta je po navedbah urada predsednika republike z načrtnim delom in preudarnimi ukrepi obvladovala varnostne razmere ter zagotavljala nadzor na slovenskem ozemlju. Vključena je bila tudi Uprava RS za zaščito in reševanje s štabi in enotami civilne zaščite, številne humanitarne in druge organizacije, veteranska združenja, podjetja, župani z vodstvi občin in službe nujne medicinske pomoči, predvsem pa izjemno veliko prostovoljk in prostovoljcev.

Obenem so poudarili, da Slovenija pri tem ni bila sama. Gmotno pomoč ji je v obliki opreme ali finančnih sredstev posredovalo 13 držav in šest mednarodnih organizacij in institucij. Z aktivno udeležbo policistov je sodelovalo 11 držav, še ena pa s sodelovanjem vojakov.

"Slovenija je v tem času pokazala učinkovitost, odločnost in enotnost pri sprejemanju odločitev in pri izvajanju ukrepov. Pokazala pa je tudi človeški obraz ljudem, ki jih je usoda poslala na pot za boljšim življenjem tisoč kilometrov od njihovih domov," so še navedli v predsednikovem uradu.