Pogled na Geidminasov stolp, ki leži na hribčku nad Vilno. Foto: EPA
Pogled na Geidminasov stolp, ki leži na hribčku nad Vilno. Foto: EPA

Glavno mesto gostiteljice je šest dni živelo z Eurobaksetom. 12 reprezentanc se je v dvorani Siemens merilo v drugem delu evropskega prvenstva. Osem jih zdaj napreduje v drugo največje litovsko mesto, kjer bodo zaključni boji, štiri pa se po vilenskem delu turnirja odpravljajo domov.
V Vilni je bilo tudi precej slovenskih navijačev, ki so glasno bodrili reprezentanco. Naposled se je tej le uspelo prebiti naprej. Slovenija je imela znova najbolj glasno spodbudo s tribun, seveda so tu izvzeti fanatični domači navijači, ki so na vsaki tekmi litovske izbrane vrste pripravili pravi zeleni pekel. V Kaunasu naj bi bilo, če je to sploh mogoče, še glasnejši.
Vilna ima nekaj več kot pol milijona prebivalcev. Prvič je bila omenjena v pismih kneza Gediminasa okoli leta 1300, nad mestom pa se je ohranil tudi Gediminasov stolp. Ime Vilnius je litovska prestolnica dobila po reki, ki teže skoznjo. V zgodovini je imela Vilna pomembno vlogo. Uveljavila se je v času zlate dobe kneževine Litve, ko je bila v 14. stoletju celo največja evropska država. Njeno zgodovino so močno zaznamovali Rusi, ki so jo okupirali že v 17. stoletju. Nato je bila tudi del ruskega imperija, med vojnama celo samostojna, po drugi svetovni pa je bila del Sovjetske zveze. Nedaleč od Vilne leži geografsko središče Evrope.

Iz Vilne,