Na košarkarskih prvenstvih so v igri za medalje iste reprezentance, ki jim štrene redko prekriža kakšen "nebodigatreba". Izmed osmih četrtfinalistov letošnjega evropskega prvenstva jih je bilo na zadnjih petih tekmovanjih vedno šest med najboljšimi (v takšni ali drugačni kombinaciji). V primerjavi z letošnjimi četrtfinalisti sta bili na Poljskem med najboljšimi še Hrvaška in Turčija, namesto katerih sta letos pričakovano Litva in zelo presenetljivo Makedonija.

Vnuki so se naveličali partizanskih zgodb
V ta krog stalno najboljših se je čvrsto zasidrala tudi Slovenija z Alešem Pipanom, Juretom Zdovcem in Memijem Bečirovičem. Pa nihče izmed teh trenerjev z rezultati ni potešil slovenskih košarkarskih apetitov ali pa si prislužil spoštovanja. Nato pa se je "zgodil" najdražji slovenski selektor, na velika vrata je prišel Božidar Maljković in v slogu nekdanjega prvoborca povedal nekaj partizanskih zgodb, ki so se jih vnuki sčasoma naveličali.

Rutinska zmaga nad Finsko brez leska
Slovenska reprezetanca se je letos najtežje doslej uvrstila v četrtfinale, kot osma, za napredovanje je trepetala do zadnje tekme, ko je z rutinsko zmago brez leska razrešila dilemo, ali bo v četrtfinalu Slovenija ali Finska, ki ne le da nima nobenega NBA-igralca, tudi v Evroligi bo v prihodnji sezoni morda igral le Sasu Salin, če bodo v Olimpiji našli prostor zanj.

Španski skalp bi šokiral vso Evropo
Slovenija je med vsemi četrtfinalisti pokazala najmanj, tudi ni šla po začrtani poti - najprej prvo mesto v skupini, nato pa čim višje mesto v novi skupini, da bi se izognila največjim reprezentancam. Tako bo zdaj trčila ob glavne favorite prvenstva, branilce naslova Špance, in če bo uspešna, potem ne bomo šokirani le mi, ampak vsa košarkarska Evropa. V tem primeru bi Slovenija prevzela naziv najprijetnejšega presenečenja od Makedoncev in Fincev in Božidar Maljković bi pokazal, da je rojen pod srečno zvezdo.

Zaslužek selektorja preseže vse njegove predhodnike
V nasprotnem primeru pa bo težko opravičil svoje poslanstvo velikega maga, ki bo Sloveniji uresničil dve desetletje dolgo čakanje na želeno kolajno. Še težje pa lahko pričakuje, da ga bomo nosili na ramenih, če bo le ponovil dosežke svojih zamenjanih slovenskih predhodnikov, in to za zaslužek, ki v enem letu preseže nagrade vseh dosedanjih slovenskih selektorjev skupaj v - zdaj že - dveh desetlejih. Igralcem pa vsa čast, ob pravem vodenju bi tudi sami zmogli pokazati več.