Zavelo je upanje, da bo v Afganistan po dveh desetletjih vojne končno prišel mir. A to se deset let pozneje še ni uresničilo. Še več, talibani postajajo vse močnejši, obeti za mir pa vse skromnejši.

Vojno so ZDA z zaveznicami sprožile 7. oktobra 2001, manj kot mesec dni po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Talibani so postali tarča, ker so v Afganistanu zagotavljali zatočišče teroristični mreži Al Kaida Osame bin Ladna, glavnega načrtovalca napadov na ZDA. Vojna zahodnih zaveznic, ki jo je podprl tudi Varnostni svet ZN, je bila kratka. Ob letalski podpori je afganistansko protitalibansko Severno zavezništvo že v slabih dveh mesecih pregnalo talibane v izgnanstvo, pretežno v Pakistan.

Že decembra 2001 je novo prehodno vlado prevzel poznejši predsednik Hamid Karzaj. Zatiralski in brutalni talibanski režim, ki je prepovedoval deklicam obiskovanje šol in ženskam delo, pa tudi poslušanje glasbe in športne dejavnosti, je padel. Med večino Afganistancev je zavladala evforija. A deset let pozneje je te ostalo bore malo, ugotavljajo tudi največji zagovorniki posega v Afganistanu.

Politični neuspeh
Res je sicer, da je padec talibanov na začetku prinesel obdobje relativnega miru, pozneje pa tudi novo afganistansko ustavo in večje svoboščine ženskam, ki zdaj lahko burke puščajo tudi doma. A vse to danes visi na nitki, ko talibani grozijo z vrnitvijo na oblast, nasilje nad civilisti pa vse bolj narašča. Naslov v današnjenjem Guardianu ob 10. obletnici tako pove vse: "Afganistan izgublja čas za mirno rešitev - in talibani to vedo". In še: "V zadnjem desetletju so se naslovi o Afganistanu vrteli okoli prelivanja krvi, a za njimi leži politični neuspeh na vseh ravneh."

Leto 2011 bo najverjetneje znova rekordno leto po številu žrtev. Nasilje se stopnjuje vse od leta 2007 in je iz leta v leto bolj krvavo. To se kaže tudi v vse večjem številu žrtev med zavezniškimi vojaki. Po podatkih spletne strani icasualties.org je bilo od leta 2001 v deželi pod Hindukušem ubitih 2.735 tujih vojakov, od tega 1.800 ameriških. In če je leta 2001 v Afganistanu padlo 12 tujih vojakov oz. 70 v letu 2002, so sile Isafa leta 2010 naštele 711 smrtnih žrtev, letos do konca septembra pa že 472.

K temu je treba prišteti še na desettisoče ranjenih in pohabljenih. Skupno naj bi bilo po ameriških analizah v desetih letih v Afganistanu ubitih najmanj 33.877 ljudi, predvsem civilistov. To sicer ni primerljivo s približno dvema milijonoma žrtev spopadov v dveh desetletjih prej, vseeno pa je podatek obremenjujoč za zahodne države, ki s tem vse bolj zgubljajo boj za "srca in glave" Afganistancev in postajajo "okupatorji, ki jih je treba pregnati.

Med tujimi vojaki tudi Slovenci
Skupno je v Afganistanu 140.000 mednarodnih vojakov, od tega večinoma Američanov (okoli 100.000). Od marca 2004 v mednarodnih silah sodelujejo tudi slovenski vojaki, ki delujejo na mirnejšem zahodu države. Doslej so se izognili žrtvam, so pa bili nekajkrat vpleteni v nevarne napade.
Zdaj je v Afganistanu 87 slovenskih vojakov, ki sodelujejo v misiji urjenja afganistanskih vojakov. Ta naloga je tudi glavna os prizadevanj mednarodnih sil v Afganistanu, da bi domače oblasti čim prej prevzele odgovornost za varnost v državi.

Ta proces tranzicije se je v nekaterih pokrajinah že začel, po načrtih voditeljev članic Nata pa naj bi se končal do konca leta 2014. Tedaj naj bi se tudi končale "bojne operacije", Zahod pa naj bi nato svoje delovanje v Afganistanu spremenil v "dolgoročno strateško sodelovanje", predvsem na razvojni ravni.

Načrt pa lahko ogrozi nesposobnost afganistanskih oblasti za prevzem upravljanja države. Tu je namreč največ vprašajev, saj je doseg Karzajevih oblasti omejen kvečjemu na velika mesta, njegova administracija pa se otepa očitkov o korupciji. Te Karzaju ni uspelo zajeziti; nasprotno, zdi se, da so se milijarde dolarjev pomoči stekale predvsem k njegovim zaupnikom, lokalnim voditeljem in vojnim dobičkarjem, precej manj pa k obubožanemu in brezposelnemu prebivalstvu.

Usodna preusmeritev pozornosti
O tem, zakaj je Afganistan deset let po navdušenem strmoglavljenju talibanskega režima znova na robu propada, si analitiki niso povsem enotni. Se pa strinjajo, da je bila največja napaka storjena z odločitvijo ZDA za vojno v Iraku leta 2003. S preusmeritvijo pozornosti, sredstev in vojakov je bil izgubljen dragocen čas za stabilizacijo Afganistana in talibani so se lahko znova okrepili.

Poleg tega se je izkazalo, da je za stabilizacijo Afganistana in območje ključen Pakistan, kjer se, verjetno tudi z "blagoslovom" tajne službe pakistanske vojske, skrivajo talibani in kjer se je skrival tudi bin Laden. Medtem so tik pred propadom tudi poskusi sprave z "zmernimi talibani", ki imajo zatočišča prav v Pakistanu.

Nekateri kritiki zato menijo, da bi bilo najbolje, če bi se mednarodna skupnost iz Afganistana kar najhitreje umaknila in ga prepustila lastni usodi. Tem glasovom se pridružuje tudi velika večina javnega mnenja v zahodnih državah, ki sodelujejo v silah Isaf. Tak umik bi lahko privedel v izbruh nove državljanske vojne v Afganistanu. A tak razplet grozi tudi, če bo Zahod konec leta 2014 razglasil "konec bojnih operacij" v državi. Zato bo verjetno ta datum pomaknjen v prihodnost.