Navalni je postal obraz nove ruske revolucije. Foto: Reuters
Navalni je postal obraz nove ruske revolucije. Foto: Reuters
Rusom je prekipelo. Foto: EPA
Navalni je ta hip daleč najslavnejši ruski blogar. Foto: Reuters
Blogar in njegov prodirno moder pogled. Foto: Wikimedia

Na sobotnih protestih, največjih v Rusiji po padcu Sovjetske zveze, je nekaj najglasnejših vzklikov požel prav protikorupcijski aktivist, ki Putina že dalj časa opozarja, da bi ga lahko čakal upor v slogu arabske pomladi.
Navalnega na zborovanjih, ki se jih je udeležilo med 50.000 in 80.000 ljudi, sicer ni bilo, saj prestaja 15-dnevno zaporno kazen že od prejšnjega tedna, ko se je javno uprl izidu parlamentarnih volitev 4. decembra. A kljub temu je najbolj znani ruski blogar glasnik spremembe mnenja o Putinovi vladavini med rusko urbano mladino.
"Ne moreš pretepsti in aretirati več 100.000 ali milijonov ljudi," se je glasilo sporočilo Navalnega iz zapora, ki so ga njegovi podporniki prebrali v soboto. "Nismo živina ali sužnji. Imamo glas in moč, da se branimo."

Predstavnik nove generacije
Navalni predstavlja novo, tehnološko-spletno generacijo, in ga vidijo kot potencialno grožnjo Putinu, čeprav ruski premier in nekdanji vohun KGB-ja vodi močno nadzorovan politični sistem, ki ga je izoblikoval takoj po prihodu na oblast leta 1999. Ko je Reuters maja intervjujal Navalnega in ga vprašal po njegovih lastnih ambicijah, je ta trznil, a odgovoril: "Rad bi bil predsednik. A v Rusiji ni volitev."
Ob tem pa je pogumno (noro?) zavrnil vse nevarnosti položaja Putinovega izzivalca: "To je razlika med mano in vami: vi se bojite, jaz pa se ne bojim. Zavedam se, da nevarnost obstaja, a zakaj bi se bal?" Navalni nima nobene politične stranke, a se je povzpel do statusa najbolj priljubljenega ruskega blogarja z uporabo svoje tipkovnice, s katero je nazorno ilustriral nesmisle skorumpirane birokracije.

A njegov značaj in politika so kompleksnejši (nekateri bi rekli protislovni) kot bi občudujoči zahodni liberalci morda pričakovali od na Yalu šolanega pravnika, ki je kupoval majhne deleže v največjih ruskih podjetjih, da bi zahteval večjo transparentnost za delničarje in javnost.
Očitki nacionalizma
In če so ga leta, preživeta v ZDA, spravila v položaj, da je moral zanikati obtožbe Putinovih podpornikov, da je past Cie, so ga njegovi sovražni nazori do muslimanskega in azijskega priseljevanja v rusko slovansko osrčje prisilili tudi, da je moral zavračati obtožbe fašističnih nagnjenj. Zaradi teh očitkov so Navalnija pred leti celo izključili iz manjše liberalne stranke Jabloko.
A Navalni se zaradi tega ne opravičuje: "To je težava. Imamo veliko število priseljencev, katerih obnašanje in kulturni kod je v popolnem neskladju s kulturnim kodom teh, ki živijo tu, z Rusi."

Nikoli ni bila popolnoma razložena tudi njegova vloga v pretepu in streljanju z zračno pištolo v moskovskem klubu leta 2007, kar vitkega, postavnega odvetnika s prodirno modrimi očmi in afiniteto do karirastih puloverjev samo še dodatno ovija v tančico skrivnostnosti.
Proti stranki "goljufov in tatov"
Navalni si je ugled pridobil s pozivi državnih podjetij, naj pojasnijo na milijone dolarjev nepojasnjenih plačil, nato pa je skoval odločilni slogan letošnje volilne kampanje z oznako Putinove vladajoče stranke kot "zbirke goljufov in tatov".
Enotna Rusija se je na obtožbo sprva odzvala s tišino, nato z ogorčenjem in grožnjami, nazadnje pa ji je vse skupaj ušlo iz rok, ko se je krilatica "Stranka goljufov in tatov" presenetljivo hitro usidrala v ruski družbi, zgroženi nad gizdavim bogastvom moskovske elite. Navalnijeve besede so v soboto izpisali na zastavo, obešeno na most v središču Moskve, na neki točki pa se je jezna množica obrnila proti Kremlju in frazo uporno skandirala.
Koga lahko prepriča?
Navalni je tudi neposredno izzval Putina, kljub padcu podpore še vedno daleč najbolj priljubljenega politika v Rusiji. Aleksej Navalni po priljubljenosti premierju ne seže do kolen, a kljub temu ga tuji diplomati vse pogosteje omenjajo kot potencialnega voditelja prihodnosti. Še nekateri zavezniki Kremlja mu priznavajo, da je bister in nadarjen.

A pred Navalnim je težka naloga: mar lahko res združi razdrobljeno protestno gibanje, v katerem so zbrani bankirji, nacionalisti, socialisti – goreče ruske pravoslavne kristjane in liberalce prostega trga? Pa tudi, če mu to uspe, lahko prepriča večji del 140-milijonske populacije? Putin je imel tradicionalne medije trdno pod nadzorom – Teritorij Navalnega pa je splet in povolilni protesti so jasno pokazali moč družabnih medijev in blogov, da mobilizirajo večje množice ljudi.