Množice Rohingov čakajo na dovoljenje bangladeških uradnikov za vstop v državo. Foto: Reuters
Množice Rohingov čakajo na dovoljenje bangladeških uradnikov za vstop v državo. Foto: Reuters
Aung San Su Či
Su Či je bila v Rakajnu zadnjič leta 2015, danes pa jo je spet obiskala. Foto: Reuters

Su Či je v spremstvu 20 sodelavcev obiskala prestolnico pokrajine Sittwe in nekaj drugih mest, ni pa znano, ali se bo ustavila tudi v vaseh, v katerih živijo večinoma Rohingi. Med obiskom je domačinom dejala, "naj se ne prepirajo".

Voditeljico, tudi prejemnico Nobelove nagrade za mir, je mednarodna skupnost v zadnjem času večkrat ostro kritizirala, ker navkljub poročilom o etničnem čiščenju muslimanskega ljudstva Rohinga ni ukrepala. Septembra je nato le spregovorila o konfliktu. Obsodila je kršitve človekovih pravic, a s prstom ni pokazala na vojsko ali se dotaknila obtožb o sistematičnem etničnem čiščenju. Nedavno je predstavila tudi načrt za prenehanje spopadov in večji razvoj zvezne države Rakajn. Dejala je, da bo to omogočila s postavitvijo civilne vlade v sodelovanju s tamkajšnjimi poslovneži in tujimi donatorji, piše BBC. A mednarodne človekoljubne organizacije še vedno ne morejo priti do najbolj ogroženih predelov, poleg tega pa mjanmarska vlada še ni sporočila, ali se bodo Rohingi, ki so zbežali čez mejo, lahko vrnili v domovino in pod kakšnimi pogoji.

Vojska zavrača ciljanje civilistov
Razmere so se zaostrile 25. avgusta, ko je oboroženo krilo Rohingov napadlo tamkajšnjo policijsko postajo in ubilo 13 policistov. Izbruhnilo je nasilje, posredovala je vojska, kar je sprožilo množični beg Rohingov. Vojska sicer trdi, da so njene operacije usmerjene v izkoreninjenje uporniškega krila Rohingov, in ves čas zavrača, da so njena tarča tudi civilisti.

Ljudstvo Rohinga, večinsko muslimanska skupnost v pretežno budističnem Rakajnu, že vrsto let v Mjanmaru bije težek boj. Mjanmarske oblasti namreč vztrajajo, da gre za nezakonite priseljence. Septembra je Bangladeš napovedal, da bo omejil gibanje Rohingov, ki so se zatekli na njihovo ozemlje, in da se ne bodo mogli več prosto gibati po državi. A napovedal je tudi, da bo ob meji z Mjanmarom zgradil veliko taborišče za 400.000 ljudi.