Svet
Fatma Mehdi Hasan
Ženske v taboriščih so zaradi svoje vloge v družbi v še težjem položaju kot drugi begunci. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
       Ker so bili moški na fronti, so bile ženske popolnoma same in so že zato morale storiti vse, fizično zgraditi šotore, organizirati begunce, tudi varovati taborišča.       
Fatma Mehdi Hasan
Fatma Mehdi Hasan je predsednica Nacionalne zveze zahodnosaharskih žensk, ki se povezuje z ženskimi organizacijami po svetu. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Zahodnosaharsko begunsko taborišče
Sogovornica pravi, da ženske v zahodnosaharski družbi ne trpijo diskriminacije, priznava pa, da so manj zastopane na višjih političnih položajih. Foto: Miha Mohorič
       Pri nas so ženske sicer zastopane v 48 odstotkih političnih položajev na lokalni in regionalni ravni. A višje, ko gremo, manj nas je.       
Fatma Mehdi Hasan
Sogovornica želi podporo slovenske politike in civilne družbe. Slovenijo je obiskala na povabilo zavoda Reflektum, središča za globalne družbene premisleke, in Slovenskega sociološkega društva. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
       Menimo, da niti vera niti kultura ne bi smeli biti ovira, da bi imele stike z drugimi ženskimi organizacijami po svetu in z njimi izmenjevale izkušnje. Naš boj je del boja žensk po svetu. Ko ženske kjer koli po svetu dosežejo uspeh, smo tudi me vesele.       
Zahodnosaharsko begunsko taborišče
V taboriščih živi okoli 150.000 ljudi, postavile pa so jih predvsem ženske, saj so bili moški takrat na fronti v vojni z Marokom. Foto: Miha Mohorič

"Boj zahodnosaharskih žensk je del boja žensk po svetu"

Intervju s predsednico Nacionalne zveze zahodnosaharskih žensk
15. marec 2018 ob 06:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

Življenje v zahodnosaharskih begunskih taboriščih v Alžiriji je zelo težko, dvojno težko pa je za tamkajšnje ženske, ki morajo skrbeti tudi za otroke ali so ovdovele v vojni z Marokom, je v pogovoru za MMC dejala predsednica Nacionalne zveze zahodnosaharskih žensk Fatma Mehdi Hasan.

Sogovornica živi v taborišču Buždur, enem od petih begunskih taborišč na jugozahodu Alžirije, postavljenih v sedemdesetih letih 20. stoletja. Kot je pojasnila, so imele ženske v sami postavitvi taborišč in njihovem vodenju glavno vlogo, saj so se moški do leta 1991 bojevali z Marokom, ki danes zaseda zahodni, bogatejši del ozemlja Zahodne Sahare. To je pomenilo politično udeležbo žensk in tudi večjo odgovornost. Medtem ko danes zasedajo polovico položajev na nižji in srednji ravni, jih je na višjih položajih manj. Eden izmed razlogov za to je po mnenju Fatme Mehdi Hasan tudi miselnost samih žensk.


A diskriminacije zoper ženske ni, pravi. Tako kot po njenih besedah ni družinskega nasilja zoper njih. Zahodnosaharska družba tega preprosto ne trpi, je dejala. V nasprotju z mladimi moškimi se Zahodnosaharke bolj zavzemajo za mirno reševanje svojega položaja. Ta sicer stagnira že od leta 1991, ko je bil dogovorjen referendum o samoodločbi Zahodnosaharcev, a zaradi nasprotovanja Maroka ni bil nikoli izveden.

Slovenijo je obiskala, da bi širila zavedanje o položaju zahodnosaharskega ljudstva. Od slovenske politike želi predvsem, da je na strani mednarodnega prava, od civilne družbe pa, da pomaga ozaveščati javnost glede vprašanja Zahodne Sahare. Ob tem dodaja, da se boj zahodnosaharskih žensk umešča v širši boj žensk.


Prihajate iz begunskega taborišča, ki je v eni najbolj krutih puščav na svetu. Pojasnite, prosim, kakšno je življenje zahodnosaharskih beguncev na splošno in konkretno življenje tamkajšnjih žensk.
Na splošno je življenje Zahodnosaharcev zelo težko. Težko je namreč čakati in živeti v begunskem taborišču več kot 43 let. Težko je načrtovati in si zamišljati prihodnost. Ob tem si glede hrane in varnosti odvisen od drugih. To naredi življenje nesmiselno. Včasih se ti zdi, da kot človek nisi koristen. Nimaš doma, ni pogojev za normalno življenje, za mlade ni dela, tudi ko končajo šolanje. Poleg tega je težko vlagati, saj ne živiš na svoji zemlji in veš, da boš moral nekoč to območje zapustiti, a ne veš, kdaj. Trpljenje žensk pa je dvojno, saj moraš kot mati razmišljati o svoji družini, o prihodnosti svojih otrok. Morala bi jim omogočiti vse, a ne moreš. Ženske zelo trdo delajo, da preskrbijo svoje otroke in da jih podpirajo, tudi če študirajo na tujem, v Alžiriji, na Kubi. Ob vsem tem nimaš časa, da misliš nase, ves čas namreč misliš na družino, kar terja veliko žrtvovanja. Posebej težko je vdovam z veliko otroki, ki so jim možje umrli v vojni. Nosijo namreč odgovornost za celo družino brez kakršne koli pomoči

Ženske so igrale ključno vlogo pri samopostavitvi taborišč v sedemdesetih letih in v njihovem upravljanju desetletja pozneje. Kako je to vplivalo na položaj žensk v zahodnosaharski družbi?
Lahko povem, da so imele ženske v naši družbi vedno zelo pomemben položaj. To pa ne pomeni, da smo bile politično pripravljene. Politična udeležba je bila za ženske nekaj novega, prineslo pa jo je gibanje Polisario s svojo ideologijo, ki je ženskam dodeljevala pomembno politično vlogo. A ženskam to ni pomenilo posebne težave, saj so bile že prej upoštevane v zahodnosaharski družbi. Vedno so sodelovale pri vseh pomembnih odločitvah znotraj družin, to pa jim je olajšalo prehod v nov položaj. Ob tem je bil položaj v sedemdesetih letih zelo težak, v takšnih razmerah pa moraš dati vedno vse od sebe. Ker so bili moški na fronti, so bile ženske popolnoma same in so že zato morale storiti vse, fizično zgraditi šotore, organizirati begunce, tudi varovati taborišča. Iz tega obdobja lahko povejo zelo lepe zgodbe in na ta čas jih vežejo tudi zelo lepi spomini.

Obstajajo pa tudi zelo slabi spomini. Slišal sem zgodbe o tem, kako so ženske na pot odšle s svojimi otroki, od katerih številni niso preživeli poti čez puščavo. To je moralo biti uničujoče.
Da. Ta pot je bila zelo težka, številni so na njej umrli. Ljudje so potovali čez puščavo tudi več kot teden dni, saj niso imeli vozil in so morali hoditi. Veliko otrok je umrlo, številne ženske so morale roditi na poti. Zelo težko je bilo.

Kaj pa se je zgodilo, ko so po koncu vojne leta 1991 v taborišča prišli moški? Se je položaj žensk spremenil? So, recimo, moški od žensk prevzeli pomembne položaje?
Normalno je, da moški sodelujejo v življenju v taboriščih. Ne bi bilo sprejemljivo, če bi se vrnili iz vojne in ne bi počeli ničesar. A ni bilo lahko. Ženske smo veliko storile, imele smo nadzor nad vsem, a nismo želele, da moški ne bi vlagali truda. Tudi oni morajo biti vključeni. To se je zgodilo zelo hitro in nismo bile pripravljene na nov položaj. Nekaj let po prekinitvi ognja smo se organizirale in se odločile vzpostaviti svoje centre ter se posvetiti prihodnosti. Postale smo dejavne na področju socialnih vprašanj, delale smo z invalidi, starejšimi in otroki s težavami v razvoju. Naj povem, da so centri za ljudi s težavami v razvoju iniciativa Nacionalne zveze zahodnosaharskih žensk. Z njimi smo želeli doseči dva cilja. Prvi je podpirati te otroke in odrasle, drugi pa je podpirati njihove matere, saj nimajo nič časa zase. Vse svoje življenje so posvetile skrbi za druge, tako da se niso mogle udeleževati konferenc, izobraževanj, zaradi stanja njihovih otrok so bile marginalizirane. Zveza se je tako odločila te centre zgraditi kot podporo tako otrokom kot ženskam. Spremenile smo strategijo in se začele bolj posvečati ženskam in našem boju kot ženske v okviru nacionalnega boja.

Ženske ste odgovorne za razdeljevanje mednarodne pomoči v taboriščih. Je to ekskluzivna pristojnost žensk?
Ne, ženske smo zgolj pokazale, da smo sposobne to početi, saj to delamo od začetka. Tako predstavljamo ženske okoli 90 odstotkov ljudi, ki se ukvarjajo s tem. Mislim, da so razlog predvsem dobre izkušnje z ženskim vodenjem tega področja. To vprašanje je za begunce posebej občutljivo, zato smo ponosne, da delo dobro opravljamo.

Vaša organizacija je med drugim dejavna na področju spolne enakopravnosti. S kakšnimi težavami in ovirami se pri tem spoprijemate?
Vsaka družba ima svoje probleme na tem področju. Eden je povezan z miselnostjo ljudi, glede tega pa moramo delati tudi med samimi ženskami. Naša ustava je na tem področju sicer jasna. Ženske lahko volimo in smo izvoljene, kar nas loči od nekaterih arabskih držav. Ponekod namreč ženske še pred nekaj leti niso imele volilne pravice. Pri nas imajo volilno pravico tako moški kot ženske, starejši od 18 let. Tako imamo veliko priložnosti, a nekatere ženske še vedno ne razumejo, kako pomembno je sodelovati v politiki, biti na visokih položajih in odločati. Ko smo uvajali kvote za ženske, so jim nasprotovale prav one, ne moški. Dejale so namreč, da kvot ne potrebujemo, saj smo ženske že pokazale svoje sposobnosti. A obstaja velika razlika med tem, kar pravi zakon, in prakso. Pri nas so ženske sicer zastopane v 48 odstotkih političnih položajev na lokalni in regionalni ravni. A višje, ko gremo, manj nas je. Težava je tudi v miselnosti žensk, naši možje in očetje nas namreč ne ovirajo. Ženske je tako treba malce poriniti, zato veliko delamo na področju samozavesti, vodenja, opolnomočenja, da bi ženske podprli v kandidiranju.

Od kod izvira ta miselnost žensk, ki, kot pravite, ne verjamejo, da so lahko tako dejavne v politiki kot moški?
Delno to izhaja iz tega, da je večina žensk že utrujenih, saj so v taboriščih počele vse, nekatere pa se želijo posvetiti svojim otrokom, česar prej tega niso mogle, saj so morale delati, ker so bile same. Zdaj pa so tam tudi moški in želijo svoj čas posvetiti družini in otrokom.

Se ženske v zahodnosaharski družbi počutite kakor koli izključene na kateri koli ravni, se počutite diskriminirane? Dejali ste sicer, da imate teoretično enake pravice.
Ne počutimo se izključene. Pomembno je poudariti, da v zahodnosaharski družbi nimamo družinskega nasilja. Če se mož do žene ne vede primerno, gre lahko ženska živet k svoji družini, v tem primeru pa se mora moški še bolj kot pred poroko potruditi, da se žena vrne. Družina ima v zahodnosaharski družbi zelo velik pomen. Zaradi svoje družine se počutim zaščiteno.

Ni nasilja nad ženskami, spolnega nadlegovanja?
Do zdaj ga ni bilo, kar pa ne pomeni, da ga nikoli ne bo. Če želi zahodnosaharski moški pretepati žensko, mora razmisliti o življenju v drugi družbi. Pri nas namreč to ni sprejemljivo.


Eden izmed ciljev vaše organizacije je tudi spodbujanje žensk, naj imajo večjo vlogo v boju proti okupaciji. Kako to počnete?
Spodbujamo jih, naj se vključujejo v politiko. Naša država namreč potrebuje naše sodelovanje. Spodbujamo jih tudi k mirnemu upiranju, da nove generacije ne bi razmišljale o nasilju in vrnitvi v vojno, katere žrtve smo bili. Radi bi jih naučili, da lahko tudi na miren način dosežejo veliko.

Tu je jasen kontrast med tem, kar govorite, in tem, kar menijo mladi v taboriščih, ki v veliki večini zagovarjajo vrnitev v vojno, saj je mir, kakršen je zdaj, zanje slab. Obstaja kakšna razlika na tem področju med mladimi moškimi in mladimi ženskami?
Obstaja. Mlade ženske zagovarjajo mirno rešitev in miren upor. Menijo, da moramo izboljšati svoje zmožnosti, da lahko uporabljamo družbena omrežja, da imamo stik s svetom in o svojih težavah in pravicah govorimo na mednarodnih forumih, saj vojna ne bi prinesla rešitve.

Moški medtem menijo ravno nasprotno.
Moški menijo, da svet zate sploh ne bo vedel, če ne deluješ nasilno. Žal nam to dopoveduje ves svet. Zate se zmenijo le, če obstaja nasilje. Če pa si miren, o tebi sploh ne govorijo. A mislim, da bi se morali ukvarjati z dobrimi stvarmi, ne slabimi.

Dejali ste, da je na nižji in srednji ravni politike veliko žensk, kar polovica, čim višje pa se gre, tem manj žensk je. So lahko ženske tudi na najvišjih položajih generalnega sekretarja Polisaria in predsednika republike? Položaja naj bi bila namreč rezervirana za ljudi z izkušnjami v boju.
Zdaj je to eno izmed meril za položaj predsednika, ki je obenem tudi vodja Polisaria. A tudi to lahko spremenimo. Vojna je bila nekoč sicer najboljši način za zaščito države, a v prihodnosti bi lahko bilo miroljubno delovanje boljši način boja za našo svobodo. Z vojskovanjem lahko zmagate v vojni, z miroljubnim delovanjem pa lahko zmagate v političnem, gospodarskem, celo moralnem boju, pri čemer gre za drugačne zmage.

Glede na to, da je islam glavna vera zahodnosaharske družbe, menite, da to ženskam pomaga ali pa predstavlja oviro zanje?
Islam pri nas ni problem. Prva šola pri nas je bila koranska šola. Večina ljudi zato pozna islam. Mislimo, da mora biti islam nekaj pozitivnega, nekaj, kar podpira in pomaga. Islam je, recimo, prepovedal ubijanje deklic. Pred njim so hčerke pomenile sramoto, zato so jih po rojstvu v mnogih primerih ubili, islam pa je to prepovedal. Ob tem je mnogo pripomogel h koncu suženjstva in dal velik poudarek izobrazbi, sodelovanju in spoštovanju. Tako mi razumemo islam. In ne potrebujemo imama, ki bi nam razlagal islam, saj imamo Koran. Ko ga beremo, razumemo islam. Ob tem je za nas islam nekaj zasebnega med človekom in bogom. V islamu ne vidimo ničesar takšnega, kar bi nas kot ženske oviralo.

Na okrogli mizi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani prejšnji teden ste dejali, da je morda tudi vaše razumevanje islama eden od razlogov, da okoliške države niso tako razumevajoče do zahodnosaharskega boja. Kaj so še drugi morebitni razlogi za to, kar pravite?
Maroko med arabskimi in muslimanskimi državami širi propagando, da sta emancipacija žensk in priznavanje ženskam več svoboščin v nasprotju z islamom. Za njih je nesprejemljivo, da jaz potujem sama, torej brez moža ali katerega od staršev. Za nas pa ni tako. Vsi smo ljudje in moramo se spoštovati. A ta propaganda dolgoročno na nas ne bo vplivala. Zahodnosaharska družba je sicer tradicionalna, a ne po miselnosti. Naša tradicija in vrednote so zelo pomembne. Če razmišljaš samo o napredku, lahko zanemariš vrednote. Za nas je svoboda pogojevana s spoštovanjem do vseh. Ne more biti vsem vse dovoljeno. Zato mislim, da moramo iti previdno po poti napredka.

Imate mednarodne povezave z drugimi ženskimi organizacijami po svetu? Menite, da recimo evropske ženske organizacije razumejo vaš položaj?
Da. Menimo, da niti vera niti kultura ne bi smeli biti ovira, da bi imele stike z drugimi ženskimi organizacijami po svetu in z njimi izmenjevale izkušnje. Naš boj je del boja žensk po svetu. Ko ženske kjer koli po svetu dosežejo uspeh, smo tudi me vesele. Povezane smo s številnimi organizacijami, še posebej v Evropi. Smo članice Socialistične internacionale žensk, Mednarodne zveze demokratičnih žensk, sodelujemo s Svetovnim pohodom žensk. Podpiramo ženske vsepovsod.

Prišli ste v Slovenijo, da bi govorili o zahodnosaharskem vprašanju. Sestali ste se z nekaterimi politiki in političarkami, pa tudi mladimi. Kakšno je bilo vaše sporočilo njim in kakšni so bili odzivi politikov na eni in mladih na drugi strani?
Politiki bi morali poznati naše razmere, saj postaja zahodnosaharsko vprašanje svetovno vprašanje, ki vpliva na mir na svetu, še posebej v Evropi. Evropa ima z okupatorsko državo številne sporazume, zato bi morali politiki poznati položaj. Morali bi si prizadevati za reševanje tega vprašanja, ne pa še povečevati trpljenja zahodnosaharskega ljudstva. To je velika odgovornost, ki bi jo morali kot politiki prevzeti. Morali bi tudi razumeti, da njihovi gospodarski interesi ne bi smeli biti na račun pravic Zahodnosaharcev. To je narobe. Morali bi tudi biti na strani mednarodnega prava, ne pa proti njemu. Toliko o politikih. Civilna družba pa je zelo pomembna, saj lahko izvaja pritisk na vlade, in mora si bolj prizadevati za to, da postane to vprašanje vidnejše, da se sliši tudi Zahodnosaharce in da se spoštujejo njihove pravice.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
tinkamarinka
# 15.03.2018 ob 08:24
In kje v tekstu si to našel?
Ženska govori o svoji kulturi in veri, ki je drugačna od tega kar učijo v Savdski Arabiji. In islam je imel v preteklosti veliko obrazov. Problem je danes, ker zmaguje skrajni islam, ki ga izvaža Savdska Arabija in bo vse druge poglede zatrl. Pri tem pa zelo pomaga tudi zahod, na žalost.
Adder
# 15.03.2018 ob 10:04
Če je islam "zaslužen" za odpravo suženjstva, zakaj so potem suženjstvo nazadnje odpravili prav v islamskih državah?
Benji
# 15.03.2018 ob 10:51
Soroševih 18 miljard + miljarde zalivskih držav dela svoje. Zahodni mediji so podkupljeni do konca.
Hijena
# 15.03.2018 ob 08:28
Pravljice za lahko noč!
patriot1970
# 15.03.2018 ob 08:57
Glede na to, da je islam glavna vera zahodnosaharske družbe, menite, da to ženskam pomaga ali pa predstavlja oviro zanje?
Islam pri nas ni problem........


Lepo,.....ampak že ta stavek pove da je marsikje problem. Bo mogoče novinarju Vasevu ali MMC-ju uspelo napisati kakšen članek,......o deželah kjer je islam problem?.......
Kot namig,....MMC bi lahko naredi primerjavo med islamom v Siriji: razlika med islamom pod režimom Asada in islamom na ozemlju pod uporniki?.......

Bo šlo?....močno dvomim!
svetovnipopotnik
# 15.03.2018 ob 07:49
Bil sem v nekaterih taboriščih na prelomu 2004-2005. Dramatično. Sramota za naše >civilizacije<.
Že takrat je med ljudmi vrelo in dejansko vsi so bili za vojno. Kasneje na neki drugi akciji v Italiji (prostovoljno delo ob priliki letovanja - in tudi zdravljenja - saharauiskih otrok) sem izvedel, da je med razlogi odločne podpore Francije maroški zasedbi odvažanje jedrskih odpadkov (Macron ima 54 JEKov) v iztrošene rudnike fosfatov. Gremo Zahod in tvoje vrednote! Sahara vencera!
Enakost za vse
# 15.03.2018 ob 14:00
red_horse # 15.03.2018 ob 13:47 Ne, pac pa ameriski poziv k napadu Afganstana in Iraka ter francoski poziv k napadu Libije. Malo cudno je, da je zgornja gospa odgovorna za ISIS, ti, revcek, pa nisi sposoben prevzeti niti odgovornosti tvoje demokraticne vlade.

No, da se bo pred volitvami vedelo, katere demokratične vlade so podprle te napade:

2001 = vlada Janeza Drnovška
2003 = vlada Antona Ropa
2011 = vlada Boruta Pahorja

In te ste potem volili še naprej do današnjega dne. Vmesene vlade pa niso naredile nič,da bi to odpravile in da se ne bi več udeleževali NATO kolonialističnih vojn, ampak so še pomagale pri samomoru EU. Če citiram Sokrata: »Demokracija bo plačala zato, ker bo skušala ustreči vsem. Reveži bodo želeli premoženje bogatih in demokracija jim bo to dala. Mladi bodo želeli biti spoštovani kot stari, žene bodo hotele biti kot moški. Tujci bodo hoteli staroselske pravice. In demokracija jim bo to dala. Tatovi in goljufi bodo hoteli pomembne državne funkcije. In demokracija jim bo to dala. In ko bodo lopovi in prevaranti končno demokratsko prevzeli oblast, ker kriminalci in zločinci težijo po moči, bo nastala hujša tiranija, kot je bila za časa katerekoli monarhije ali oligarhije.« Ampak to ne spremeni dejstva, da demokracija NE DELUJE !!!
zamudnik
# 15.03.2018 ob 13:43
Konkretno ti, kot Slovenec, si sokriv za vojne v Iraku, Afganistanu in Libiji (in torej posledicno za begunski val), saj je tvoja demokraticna vlada te zadeve podprla

Katere zadeve? Zahteve "demokratičnih" Muslimanskih bratovščin in drugih "zmernih" upornikov po rušenju diktatorjev, da bi lahko vsi zadihali svobodno demokratično?
audiac
# 15.03.2018 ob 10:19
Evropske bele feministke,kje ste?
Ne berem še nobene na forumu.Tukaj je potreben resničen boj za ženske pravice in podobno! V Evropi vam ne manjka kaj preveč.Ampak...,zgleda da vas tele ženske ne zanimajo.Niso IN,a ne?
anny22
# 15.03.2018 ob 09:53
Ker so bili moški na fronti, so bile ženske popolnoma same in so že zato morale storiti vse, fizično zgraditi šotore, organizirati begunce, tudi varovati taborišča.

Em...vse to smo delalE pri skavtih in še marsikaj drugega. Zakaj hudiča nam to servirate kot ubermensch dosežek podsaharskih žensk?

HAha, MMC je izgubil kompas.
artoum
# 15.03.2018 ob 07:40
V taboriščih živi okoli 150.000 ljudi, postavile pa so jih predvsem ženske, saj so bili moški takrat na fronti v vojni z Marokom.

pot v Evropo je fronta v Maroku?
smallbudget
# 15.03.2018 ob 11:26
8. marec je bil prejšnji teden.
patriot1970
# 15.03.2018 ob 09:03
....Sogovornica želi podporo slovenske politike in civilne družbe. Slovenijo je obiskala na povabilo zavoda Reflektum,.....

Ne vpletajte nas in zahoda v njihove probleme,.....saj bomo takoj ko bomo vmešani najprej sokrivi za njihove probleme,.......čez čas pa že glavni in edini krivec za vse njihove probleme!
Naj jih sami rešijo!!
Murko
# 15.03.2018 ob 14:59
Z eno besedo: optimistke.
Enakost za vse
# 15.03.2018 ob 11:53
JaKa25 # 15.03.2018 ob 10:54 Verjetno prihajajo iz naslova "ograje pika Si".

A ni Cerar dal postaviti ograje? A ja, pol je bilo to isto, kot maketa drugi tir?
sialsp
# 16.03.2018 ob 10:07
S strani novinarja voden intervju.
Nič pa glede retradicionalizacije, saj je znano da zaradi dolgotrajnega begunstva ženske izgubljajo svoj vpliv in že izbojevane pravice.....
red_horse
# 15.03.2018 ob 13:47
zamudnik
Katere zadeve? Zahteve "demokratičnih" Muslimanskih bratovščin in drugih "zmernih" upornikov po rušenju diktatorjev, da bi lahko vsi zadihali svobodno demokratično?

Ne, pac pa ameriski poziv k napadu Afganstana in Iraka ter francoski poziv k napadu Libije. Malo cudno je, da je zgornja gospa odgovorna za ISIS, ti, revcek, pa nisi sposoben prevzeti niti odgovornosti tvoje demokraticne vlade.
galoper
# 15.03.2018 ob 13:38
Drugi kraji, pogoji, ljudje, navade in mentaliteta, kar pomeni, da se nekateri z vsiljevanjem svojih nazorov vmešavajo v originalno življenje drugih ljudi v drugih državah.
Enakost za vse
# 15.03.2018 ob 11:58
Mogoče bi branje tega članka lahko kaj pomagalo: https://www.gatestoneinstitute.org/12014
/refugee-jews-morocco-palestinians-israel
Plavica1
# 15.03.2018 ob 12:14
Stalno govoričenje o beguncih https://www.gatestoneinstitute.org/12014
/refugee-jews-morocco-palestinians-israel pa pobije ta članek
JaKa25
# 15.03.2018 ob 10:54
Ne morem verjeti kakšni podli, politikantski, antimumanistični, versko blazni in intelektualno omejeni komentarji se pišejo na tem mestu! Verjetno prihajajo iz naslova "ograje pika Si".
red_horse
# 15.03.2018 ob 09:39
patriot1970

Konkretno ti, kot Slovenec, si sokriv za vojne v Iraku, Afganistanu in Libiji (in torej posledicno za begunski val), saj je tvoja demokraticna vlada te zadeve podprla, kaksnih protestov, da se davkoplacevalski denar porablja za ameriske korporacije, pa tudi ni bilo. Za stanje v Zahodni Sahari so odgovorni predvsem spanski davkoplacevalci (in seveda maroski).

Tako da brez posplosevanj, ki se jih desnicarji tako radi greste. Gremo lepo od primera do primera.
Kazalo