Le dan zatem, ko je še zadnji ameriški vojaki po devetih letih zapustili Irak, izdaja zapornega naloga grozi, da bo podžgala sektaške napetosti v tej večinsko šiitski bližnjevzhodni državi. Al Hašemi je najvišji predstavnik sunitov v iraški vladi in eden izmed vodij zavezništva Irakija.

Aretirani Al Hašemijevi telesni stražarji
Državna televizija je poročala, da je eden izmed Al Hašemijevih telesnih stražarjev priznal načrtovanje in izvajanje terorističnih napadov, za kar naj bi dobil podporo pri podpredsedniku države. Oblasti naj bi v preteklih dneh zaradi obtožb terorizma aretirale najmanj 13 Hašemijevih telesnih stražarjev.

Iraški premier, šiit Nuri Al Maliki, je Al Hašemija in člane njegove varnostne službe v nedeljo obtožil sodelovanja v bombnem napadu pred parlamentom pretekli mesec, katerega tarča naj bi bil on sam. Premier je ob tem odredil, da Al Hašemi ne sme zapustiti države. Al Hašemi naj bi bil trenutno v Kurdistanu na severu države.

Al Hašemi in premier Al Maliki naj bi bila stara tekmeca, izdaja zapornega naloga pa naj bi bila politično motivirana. Pritiskov je bil deležen tudi eden izmed namestnikov premierja Saleh Al Mutlak, prav tako sunit in član sekularnega zavezništva Irakija, čigar zamenjavo je v nedeljo zahteval premier Maliki.

Smer: globoka politična kriza
Irakija je v soboto prekinila sodelovanje v parlamentu v znak protesta proti vse večjemu nadzoru premierja, ki naj bi imel v rokah ključne položaje, in zaradi nezmožnosti vlade po pravičnejši delitvi oblasti v državi. Al Mutlak je opozoril, da bi lahko sledil umik sedmih ministrov iz vrst Irakija iz vladne koalicije.

Predsednik kurdske regije na severu Iraka Masud Barzani je zaradi najnovejšega političnega zaostrovanja pozval k nujnim pogovorom, da bi preprečili padec vlade. "Razmere gredo v smeri globoke krize," je opozoril Barzani.

Potrditev vlade premierja Al Malikija decembra lani v parlamentu je končala devetmesečno politično krizo v državi, ki je trajala vse od parlamentarnih volitev 7. marca 2010. Na volitvah je sicer zmagala Irakija, vendar nobeni stranki ni uspelo dobiti večine, da bi lahko sama sestavila vlado, dolgotrajna strankarska prerekanja pa so preprečevala sestavo nove vlade.