Plovilo, okrašeno z rdečimi zastavami, so slovesno porinili v morje iz suhega doka v pristanišču Dalian v pokrajini Liaoning, kjer so jo zgradili. Nova letalonosilka, ki nosi začasno oznako Tip 001A, pluje na konvencionalni pogon. V dolžino meri 315 metrov, v širino pa 75. Njen izpodriv je 70.000 ton in lahko doseže hitrost 31 vozlov.

Gradijo že novo
Nova ladja je nekoliko večja, a podobne oblike kot letalonosilka Liaoning, ki jo kitajska vojska uporablja od leta 2012. Liaoning je sicer predelana sovjetska letalonosilka, stara že 25 let.

Letalonosilka Tip 001A bo po pričakovanjih lahko sprejela osem letal več kot Liaoning, ki lahko nosi do 24 bojnih letal in 17 helikopterjev.

Plovilo so začeli graditi novembra 2013, uporabljati pa ga bodo lahko začeli do leta 2020, potem ko bodo opravili vrsto testov. Medtem Kitajci v Šanghaju gradijo že tretjo letalonosilko z oznako Tip 002. Po poročanju kitajskih državnih medijev bo tretja letalonosilka veliko naprednejša od prvih dveh in bo bolj podobna ameriškim letalonosilkam kot ruskim. Američani za vzlet letal uporabljajo tehnologijo katapulta, medtem ko Rusi uporabljajo ukrivljeno vzletno stezo.

Nujna navzočnost na svetovnih morjih
Po mnenju opazovalcev letalonosilke nakazujejo, da želi Kitajska okrepiti svojo navzočnost na svetovnih morjih. Za to bi v naslednjih 15 do 20 letih potrebovala od pet do šest tovrstnih plovil, meni Džao Ču s šanghajskega inštituta za nacionalno obrambno strategijo. "V tem primeru bi bili lahko dve letalonosilki ves čas na odprtem morju, ena bi bila v doku, ena pa bi bila na vzdrževanju," je dejal.

Kitajska bi morala imeti dve udarni skupini z letalonosilkama v zahodnem Tihem oceanu in dve v Indijskem oceanu, da bi lahko zaščitila svoja ozemlja in interese, pa meni raziskovalec iz raziskovalnega centra za opremo pomorskih sil kitajske vojske Jin Džuo. Da bi se to zgodile, bi morale partnerske države, kot sta Pakistan in Šrilanka, dovoliti kitajski mornarici navzočnost v svojih vodah. Kitajska ima trenutno eno logistično opozorišče v tujini, in sicer v Džibutiju.

Reforma kitajske vojske
Kitajska prav tako načrtuje povečanje števila pripadnikov mornarice z 20.000 na 100.000. Povečanje je del širše reforme kitajske vojske, za katero se zavzema predsednik Ši Džinping. Marca je Peking sporočil, da bo znova povečal proračun za vojsko, tako da bodo za obrambo namenili okoli 1,3 odstotka državnega BDP-ja, kar pa je še vedno mnogo manj kot v ZDA, kjer za vojaške namene porabijo skoraj 3 odstotke BDP-ja.

Kitajska je tudi še daleč od največje pomorske sile na svetu - ameriške mornarice, ki ima deset letalonosilk ter več deset rušilcev in podmornic.