Italijanski sodnik Fausto Pocar je bil predsednik haaškega sodišča za območje nekdanje Jugoslavije med letoma 2005 in 2008. Foto: EPA
Italijanski sodnik Fausto Pocar je bil predsednik haaškega sodišča za območje nekdanje Jugoslavije med letoma 2005 in 2008. Foto: EPA
Ivica Dačić
Srbski premier Ivica Dačić napoveduje ohladitev sodelovanja s sodiščem v Haagu. Foto: EPA
Oprostilna sodba še odmeva

Italijanski sodnik je eden izmed dveh članov pritožbenega sveta haaškega sodišča, ki sta nasprotovala oprostilni sodbi. Kot poroča srbski portal b92.net, je v svojem nasprotnem stališču, ki je del končne sodbe, zapisal: "Ne verjamem, da je pravici zadoščeno, ko se krivda, ki je prvostopenjski svet ni sprejel lahkotno, o čemer priča več kot 1.300 strani analize, z eno potezo brez skrbnega upoštevanja spisov in primernega pojasnila spremeni v samo nekaj odstavkov."
"Popolnoma nasprotujem drugostopenjski sodbi, ki je nasprotna vsakršnemu občutku za pravico," je poudaril sodnik Pocar. Oprostilni sodbi je nasprotoval tudi malteški sodnik Carmel Agius. Pocar meni, da končna sodba temelji na napačnih interpretacijah ugotovitev prvostopenjskega sveta in kršitvi sodne prakse in standardov v pritožbenem postopku.

Pocar in Agius se strinjata, da je večina sodnikov preprosto zanemarila in zavrgla velik del obsežnega dokaznega gradiva, na katerem je temeljila prvostopenjska sodba. Sodeč po teh dokazih so bili topniški napadi hrvaške vojske na Knin, Obrovac, Gračac in Benkovac 4. in 5. avgusta 1995 protipravni in storjeni v okviru združenega zločinskega dejanja hrvaškega vojaško-političnega vodstva na čelu s predsednikom Franjem Tuđmanom z namenom izgona srbskih prebivalcev, piše b92.net.

Pocar je označil kot napačno ugotovitev večine sodnikov, da je prvostopenjska obsodilna sodba v glavnem temeljila na ugotovitvi, da je obstreljevanje teh štirih mest nezakonito izključno zato, ker so granate padale zunaj kroga 200 metrov od predvidenih legitimnih vojaških ciljev.

S tem, ko je svet enoglasno presodil, da "pravilo 200 metrov" ni podkrepljeno z dokazi, je pritožbeni svet z večino glasov ugotovil, da ni drugih dokazov, da so bili ti napadi protipravni. Ker napadi niso bili prepoznani kot protipravni, pa tudi ni moglo biti združenega zločinskega dejanja, ki na njih temelji, prenaša srbski portal.

Pocar: večina sodnikov ni upoštevala dokazov
Pocar je še dejal, da večina sodnikov ni upoštevala obremenilnih brionskih transkriptov, nastalih 31. julija 1995, ukaza Gotovine 2. avgusta, naj se "mesta obstreljuje", niti številnih pričevanj očividcev, vojakov Unproforja in strokovnjakov.

Sodnik Agius je poudaril, da se ne da spregledati dejstva, da je na Knin padlo 900 izstrelkov na dan in da ob tem ni dokazov o kakršnem koli odporu iz mesta. "Na osnovi vseh dejavnikov sem ugotovil, da je bil napad na Knin neselektiven in zaradi tega protipraven," je dejal Agius.

Potem ko je pritožbeni svet zavrgel "pravilo 200 metrov", večina sodnikov ni določila svojega pravnega standarda za določanje zakonitosti oziroma nezakonitosti napadov, čeprav je bila to po mnenju Pocarja dolžna storiti z možnostjo vrnitve odločanja na prvostopenjsko raven.

Pocar je poudaril še, da je večina sodnikov pritožbenega sveta "v samo treh točkah ugotovila, da brionsko srečanje, zločini, storjeni nad Srbi v avgustu in septembru 1995, in diskriminatorna politika ter zakon o lastnini niso dovolj za ugotovitev prvostopenjskega sveta, da je bilo storjeno združeno zločinsko dejanje". Analiza večine sodnikov o združenem zločinskem dejanju napačno razume prvostopenjsko sodbo, je netočna in zavajajoča, je dodal Pocar.

Podobnega mnenja je bil malteški sodnik Agius, ki je pristop večine sodnikov označil za "ozkega", "pomanjkljivega", "zmedenega" in "problematičnega".

Dačić: Sodba s političnim predznakom
Medtem osvobodilna sodba za Gotovino in Markača še vedno razburja Srbijo in njeno oblast. Premier Ivica Dačić je dejal, da bo imela sodba težke posledice za spravni proces v regiji. Sodba je po Dačićevem mnenju potrdila dvojne standarde haaškega sodišča in mednarodne javnosti v odnosu do zločincev na področju nekdanje Jugoslavije, poroča b92.net.

"Očitno je, da ima ta sodba politični predznak. Imela je namen Hrvaško osvoboditi odgovornosti za zločine, storjene nad Srbi. Resničnost je popolnoma drugačna. Več kot 200.000 Srbov je bilo izgnanih iz Hrvaške, več tisoč pa ubitih," je dejal Dačić, ki je napovedal, da bo Srbija svoje sodelovanje s haaškim sodiščem omejila na samo tehnično raven.

Oprostilna sodba še odmeva