Avstralsko zvezno sodišče je lani jeseni razsodilo, da Vasiljevića ne morejo izročiti Hrvaški, saj je menilo, da obstaja stvarna možnost za pristransko sojenje zaradi njegove narodnosti oziroma političnih stališč. Na to odločitev se je nato pritožila avstralska vlada in vrhovno sodišče v Canberri je zavrnilo razsodbo zveznega sodišča.

Znak zaupanja v hrvaško pravosodje
Hrvaški minister za pravosodje Ivan Šimonović je pozdravil odločitev avstralskega vrhovnega sodišča, ki jo je označil kot kompliment hrvaškemu pravosodju, da lahko samostojno vodi sodni proces.

Za izročitev Vasiljkovića je potreben le še podpis avstralskega notranjega ministra, a tudi na to se lahko pritoži, vendar Šimonović tej pritožbi ne pripisuje veliko možnosti za uspeh kot v prejšnjih priložnostih, saj se o isti stvari ne more odločati dvakrat, poroča HRT.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je dejala, da so pričakovali tako odločitev avstralskega vrhovnega sodišča, tudi sama pa je to razsodbo označila kot znak zaupanja v hrvaški pravosodni sistem.

Zanikanje zločinov
Vasiljkovića, ki ima tudi avstralsko državljanstvo na ime Daniel Snedden, so v Avstraliji prijeli leta 2006 na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdala policija na Hrvaškem, kjer ga obtožujejo kršitve ženevskih konvencij med letoma 1991 in 1993 na območjih Knina in Benkovca.

Hrvaška obtožnica ga bremeni napada na policijsko postajo na območju Gline leta 1991, za kar je zagrožena kazen do 20 let zapora. Vasiljković je priznal, da je med vojno na Hrvaškem vodil srbske enote, a zanika, da bi bil vpleten v zločine, ki mu jih očita obtožnica.