Hrvaški sabor se je leta 2011 zavezal, da ne bo izkoriščal pristopnih pogajanj sosednjih držav z EU-jem za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, kot je vprašanje meje. Tudi prejšnje hrvaške vlade so večkrat zatrdile, da ne bodo z izsiljevanjem reševale dvostranskih odprtih vprašanj s sosedami, ki si želijo članstva v EU-ju, kot je, kot so radi povedali, Ljubljana počela Hrvaški med njenimi pogajanji z Brusljem. Na sliki hrvaški premier Tihomir Orešković med nastopom v saboru. Foto: EPA
Hrvaški sabor se je leta 2011 zavezal, da ne bo izkoriščal pristopnih pogajanj sosednjih držav z EU-jem za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, kot je vprašanje meje. Tudi prejšnje hrvaške vlade so večkrat zatrdile, da ne bodo z izsiljevanjem reševale dvostranskih odprtih vprašanj s sosedami, ki si želijo članstva v EU-ju, kot je, kot so radi povedali, Ljubljana počela Hrvaški med njenimi pogajanji z Brusljem. Na sliki hrvaški premier Tihomir Orešković med nastopom v saboru. Foto: EPA

Kot je pojasnil hrvaški zunanji minister Miro Kovač, mora Beograd izpolniti pogoje za pridobitev soglasja Zagreba.

Popolno sodelovanje Srbije s Haagom
Kovač je v sredo tudi ponovil, da Hrvaška zahteva popolno sodelovanje Srbije z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, razveljavitev spornega zakona o pristojnosti Srbije za sojenja za vojne zločine, ki so bili storjeni kjer koli na območju nekdanje skupne države, ter zagotavljanje vseh manjšinskih pravic Hrvatom v Srbiji v skladu z meddržavnim sporazumom o varstvu manjšin, kar pomeni tudi zakon, ki bo zagotovil predstavnika hrvaške manjšine v srbskem parlamentu.

Karamarko: Srbija povzroča težave sama sebi
"Srbija ne more imeti vloge malega Haaga v tem delu Evrope glede na slabe izkušnje, ki smo jih imeli zaradi tega. Mi ne povzročamo težav Srbiji, temveč ona povzroča težave sama sebi," pa je v sredo dejal prvi podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Karamarko. Poudaril je, da mora Srbija sprejeti vse standarde, kot jih je morala v pogajanjih z EU-jem tudi Hrvaška.

V Zagrebu se izogibajo besedi "blokada", tako kot Slovenija nikoli ni dejala, da "blokira" hrvaška pogajanja z EU-jem, niti Grčija, da "blokira" Makedonijo. Vztrajajo pri tem, da podpirajo vstop Srbije v EU, da pa so potrebna jasna pogajalska izhodišča tudi v poglavju 23. Za zdaj onemogočajo razpravo o odprtju tega poglavja v pogajanjih EU-ja in Srbije.

Miščević: Pogajanja se bodo začela do konca junija
Vodja srbskih pogajalcev Tanja Miščević je dejala, da je hrvaške zahteve mogoče urediti v dvostranskih pogajanjih Zagreba in Beograda, ne da bi bile tudi del pogajalskega procesa. V sredo je v pogovoru za srbsko televizijo navedla, da bo Srbija do konca junija začela pogajanja v poglavju 23, kot tudi poglavju 24 (pravica, svoboda in varnost).

Hrvaška je za zdaj postavila pogoje, ki so povezani z nekaterimi osnovnimi načeli EU-ja, kot so dobrososedski odnosi in sodelovanje s haaškim sodiščem, toda s Srbijo ima še vrsto odprtih vprašanj, ki izvirajo iz vojne na Hrvaškem, predvsem gre za vprašanje usode pogrešanih.