Ioan Talpes, nekdanji vodja romunske obveščevalne službe (vodil jo je med letoma 2000 in 2004), je dejal, da
Ioan Talpes, nekdanji vodja romunske obveščevalne službe (vodil jo je med letoma 2000 in 2004), je dejal, da "romunske strani ni zanimalo, kaj počnejo Američani, predvsem zato, da bi jim pokazali, da nam lahko zaupajo." Romunija je takrat čakala na zeleno luč za vstop v zvezo Nato, je dodal. Foto: Reuters
Mučenje
ZDA so članice Konvencije proti mučenju, ki jo je podpisal nihče drug kot idol današnjih največjih zagovornikov mučenja Ronald Reagan. Konvencija prepoveduje mučenje tudi v izrednih razmerah, na katere se sklicujejo zagovorniki posebnih zasliševalskih metod. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Poročilo ameriškega senatnega odbora navaja, da je bilo 119 ljudi zajetih in pridržanih na črnih lokacijah v drugih državah. te sicer niso bile razkrite, šlo pa naj bi za Romunijo, Poljsko, Litvo, Tajsko in Afganistan. Foto: Reuters

ZDA odreka pravico soditi o razmerah na področju človekovih pravic v drugih državah, tudi na Kitajskem.

Po mnenju uradne tiskovne agencije Šinhua ZDA niti niso več nikakršen vzor niti nimajo moralne pravice, da bi sodile o kršenju človekovih pravic v drugih državah. O teh vprašanjih so pred nekaj dnevi razpravljali tudi na 33. dvostranskih pogovorih med EU-jem in Kitajsko.

Na dan so prišle tradicionalne razlike v pojmovanju človekovih pravic: evropska stran je poudarjala pomen individualnih človekovih pravic, kitajski predstavniki pa so dali prednost kolektivnim pravicam do razvoja in preživetja pred individualnimi človekovimi pravicami.

Omejili uporabo prisile
Na Kitajskem so se namreč še pred nekaj desetletji spopadali s hudo lakoto, zato človekove pravice razumejo drugače kot Evropejci. Mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s proučevanjem človekovih pravic, so kritične do stanja človekovih pravic na Kitajskem, ki v nekaterih primerih ne dosegajo uveljavljenih mednarodnih norm, posebej v ravnanju z oporečniki.

Tudi na Kitajskem lahko na primer policija v dokaznem postopku uporablja silo oziroma mučenje. Novo kitajsko vodstvo, ki se zavzema za uveljavljanje vladavine prava, je pred kratkim omejilo uporabo prisile v dokaznem postopku.

Zmanjšanje števila smrtnih kazni
Predsednik Ši Džinping je v enem od prvih aktov, potem ko je lani prevzel oblast, zaprl tako imenovana delovna prevzgojna taborišča, policiji so odvzeli pravico, da zapira ljudi brez odobritve sodišč do dveh let, vsako smrtno kazen pa mora od zdaj odobriti vrhovno sodišče. V postopku pa je zakon, po katerem bodo bistveno zmanjšali število kazenskih dejanj, za katera je predvidena smrtna kazen.

Na tem področju je bil na Kitajskem v zadnjem času brez dvoma dosežen napredek, kljub temu še niso dosegli vseh mednarodnih pravnih standardov, kar kitajski predstavniki kategorično zavračajo, je poročal RTV-jev dopisnik Uroš Lipušček za Radijski dnevnik.

Manj kot 10 odstotkov Cijinega poročila dostopnega
Spomnimo. V petek objavljeno poročilo senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti, ki so ga pripravljali pet let in obsega več kot šest tisoč strani dokumentacije, od katerih jih je le nekaj manj kot 500 javno objavljenih, je dvignilo veliko prahu. V njem so namreč razkrili, da so teroristične osumljence v tajnih zaporih Cie mučili, vendar te sporne zasliševalske tehnike vseeno niso prinesle veliko uporabnih informacij v vojni proti terorizmu.

Cia osumljence zadrževala tudi v Romuniji?
Medtem je nekdanji vodja romunskih obveščevalcev Ioan Talpes dejal, da je ameriška Cia morda v "prehodnem centru" v Romuniji zadrževala osumljence. Bukarešta menda o podrobnostih o dejavnostih Cie na svojem ozemlju ni spraševala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 sta ameriška in romunska stran govorili o "centrih za podporo Cii", lokacijah, ki bi jih Romunija odstopila v uporabo Cijinim predstavnikom. Ti bi v omenjenih centrih "organizirali dejavnosti, ki bi jih želeli izvajati v drugih državah," je v video pogovoru za časnik Adevarul dejal Talpes.

Romunija čakala na vabilo v Nato
"Nobena lokacija od začetka ni bila imenovana center za pridržanje. Šlo je zgolj za prehodni center," je pojasnil. Ob tem je dodal, da je Romunija takrat čakala na zeleno luč za vstop v zvezo Nato.

"Romunske strani ni zanimalo, kaj počnejo Američani, da bi jim tako pokazali, da nam lahko zaupajo," je povedal Talpes, ki je vodil romunsko obveščevalno službo od leta 2000 do 2004. "Zagotovo drži, da nismo vedeli za pridržane."

Poročilo senatnega odbora je navajalo, da je bilo 119 ljudi zajetih in pridržanih na črnih lokacijah v drugih državah, ki pa niso bile razkrite. Poleg Romunije naj bi šlo še za Poljsko, Litvo, Tajsko in Afganistan.

Romunski politični vrh se izogiba
Romunija ni priznala obstoja Cijinih skrivnih zaporov na svojem ozemlju. Takratni predsednik Ion Iliescu je ta teden dejal, da o zadevi ni vedel ničesar, premier Victor Ponta pa je dodal, da bi na ta vprašanja moralo odgovoriti zunanje ministrstvo, kjer pa zadeve niso želeli komentirati.