Izbruh nasilja je označil za grozljiv, evropske politike pa obtožil poslabšanja situacije. "Člani več evropskih vlad so pohiteli na Trg neodvisnosti in se pridružili protivladnim protestom, ne da bi jih kdo povabil," je dejal Lavrov. "To je nespodobno." Posameznih imen Lavrov ni našteval, a kot je znano, sta decembra protestnike v Kijevu obiskala visoka predstavnica Evropske unije Cahterine Ashton in takratni nemški zunanji minister Guido Westerwelle.

Tudi današnji dan v Kijevu je minil napeto. V središču mesta se je zbralo od dva do tri tisoč protestnikov, za varnost pa je skrbelo okoli tisoč policistov. Mladi protestniki so proti policistom na ulicah, ki vodijo do ukrajinskega parlamenta, metali pirotehnična sredstva in molotovke.

Veljati so začeli tudi sporni zakoni, s katerimi skušajo oblasti zadušiti protestniško gibanje, parlament pa jih je v naglici sprejel pretekli teden.

Skrajni protestniki so se v noči na torek spet spopadli s policisti, nadnje so se spravili z zažigalnimi steklenicami in granitnimi kockami. Naredili so tudi katapult za obstreljevanje policistov, ki so ga ti pozneje uničili. Policistom so se pridružili mirni protestniki, ki so tudi sami prijeli nekatere provokatorje in jih predali policiji. Opozicijski voditelj Vitalij Kličko je ob tem opozoril, da naj bi šlo za plačance, ki skušajo destabilizirati položaj in dati oblastem alibi za posredovanje.

Medtem je začel v Ukrajini veljati sporni zakon, ki dejansko prepoveduje proteste. Zakon, ki ga je parlament sprejel prejšnji teden, je bil objavljen v uradnem listu, med drugim pa prepoveduje nepooblaščeno postavljanje šotorov, odrov in zvočnikov na javnih mestih, žaljenje vladnih uradnikov pa opredeljuje kot kaznivo dejanje. Prav ta zakon je v nedeljo sprožil nove množične proteste, ki so se potem sprevrgli v izgrede in najhujše nasilje v Kijevu, kjer je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, najmanj 30 ljudi pa so aretirali.

Janukovič z vsemi sredstvi za javni red in mir
Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je v ponedeljek zvečer opozoril, da si bo z vsemi zakonitimi sredstvi prizadeval za zagotovitev javnega reda in miru. Povedal je, da želi ustaviti spopade, ki so jih "sprožili tisti, ki se želijo bojevati za oblast s prelivanjem krvi". Presodil je tudi, da spopadi med policijo in protestniki v Kijevu ne ogrožajo samo ljudi v prestolnici, ampak vso državo, ljudi pa je pozval k dialogu, kompromisu in miru.

Nedeljsko nasilje je bilo prvo po več tednih miroljubnih protestov, ki jih je sprožila odločitev ukrajinskih oblasti, da zaradi pritiska Rusije ne podpišejo pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Jezo opozicije je Janukovič še podžgal z nasilnim razganjanjem protestnikov, nato pa še s spornim zakonom.

Kdaj pogovori med vlado in opozicijo?
Predsednik Janukovič je sicer v ponedeljek sporočil, da se je pripravljen pogajati z opozicijo. Napovedal je, da bo ustanovil posebno komisijo, kjer bodo predstavniki vlade in predsedniškega kabineta, ki se bo sešla s predstavniki opozicije in skušala najti kompromis za rešitev poglobljene krize v državi. To je potrdil tudi eden izmed vodij opozicije Vitalij Kličko, ki je dejal, da "je za miroljubno rešitev treba izrabiti vsako ponujeno priložnost", a je ob tem opozoril, da bi lahko ob neuspehu dogovorov nastale tudi neljube posledice.