Putin se sooča z največjimi protesti v njegovi 12-letni vladavini. Foto: EPA
Putin se sooča z največjimi protesti v njegovi 12-letni vladavini. Foto: EPA
Podpora Putinu
Protestnike in podpornike sobotnih shodov so organizatorji pozvali, da se toplo oblečejo, saj so v Moskvi namerili minus 19 stopinj Celzija. Foto: EPA
V Moskvi proti in za Putina

Nizke temperature niso ovirale udeležencev obeh shodov, da se pri minus 17 stopinjah Celzija ne bi v velikem številu zbrali na ulicah ruske prestolnice.

V podporu premierju Putinu, ki se bo marca na predsedniških volitvah znova podal v boj za Kremelj, se je zbralo 138.000 ljudi. Na drugi strani reke Moskve se je zbralo okoli 36.000 ljudi, čeprav organizatorji shoda proti Putinu navajajo, da je bilo udeležencev več kot 120.000.

Organizatorji "Za poštene volitve" so organizirali že tretji protest proti Putinu. Povod zanj so bile lanske decembrske parlamentarne volitve, na katerih naj bi se dogajale nepravilnosti.

"Zdaj smo dejansko dosegli točko, ko nikogar več ni strah, saj vidimo, da smo skupaj močnejši. Putin želi stabilnost, a stabilnost lahko dobi le na pokopališču," je dejal eden izmed protestnikov.

Na prorežimsko zborovanje "Močna, svobodna in neodvisna Rusija" so privržence zdajšnjega ruskega premierja in nekdanjega KGB-jevca pripeljali z avtobusi.

Ob tem so se že pojavile obtožbe, da so nekaterim državnim uslužbencem, na primer učiteljem in medicinskim sestram, na današnjem shodu v podporo premierju plačali za udeležbo. Nekateri naj bi bili v udeležbo na prorežimskem zborovanju tudi prisiljeni.

Na omenjene navedbe se je danes odzval tudi 59-letni Putin, ki dopušča možnost izvajanja pritiska na javne uslužbence. "A pri tako velikem številu ljudi ni mogoče, da bi bili vsi prisiljeni," je dejal.

Putin je ob tem izrazil veliko veselje, da se je shoda udeležilo veliko več ljudi, kot so pričakovali organizatorji. Ti so namreč napovedali 15.000 udeležencev. "Če bo organizator zaradi večjega števila moral plačati kazen, sem pripravljen prispevati denar," je dejal Putin.

Skrb zaradi mraza
Tako vodje enih kot drugih, torej protestnikov in podpornikov, pa skrbi, da bi lahko ljudje na mrazu hudo zboleli.

"Upamo, da ljudje ne bodo zboleli za pljučnico ... stati na mrazu tri ure ni majhna stvar," je dejal opozicijski politik Boris Nemcov.

Prvi protivladni protesti so vzniknili kmalu po parlamentarnih volitvah 4. decembra lani, natančneje 10. in 24. decembra 2011. Protestniki zahtevajo ponovne volitve, ki bi bile transparentne, prav tako pa pozivajo ljudi, da na marčevskih predsedniških volitvah ne volijo Vladimirja Putina.

Putin je bil predsednik Rusije že dvakrat, in sicer med letoma 2000 in 2008, ko je njegovo mesto zasedel Dmitrij Medvedjev.
Čeprav se organizatorji protesta "Za poštene volitve" zavedajo, da nimajo velike moči pri po vsej verjetnosti ponovni Putinovi izvolitvi, pa bi s svojimi protesti radi pritisnili na Putina, da bi izpeljal politične reforme.

V Moskvi proti in za Putina