Kljub radikalni politični prenovi Jónsdóttirjeva nima v načrtu tudi gospodarske prenove, saj ima Islandija trenutno zelo ugoden gospodarski položaj. Foto: Reuters
Kljub radikalni politični prenovi Jónsdóttirjeva nima v načrtu tudi gospodarske prenove, saj ima Islandija trenutno zelo ugoden gospodarski položaj. Foto: Reuters

Popolna preglednost delovanja vlade, predlaganje in glasovanje o zakonih s strani ljudi, legalizacija drog, zatočišče za žvižgače … Vse to so elementi, ki so na krilih jeze javnosti zaradi finančnega zloma leta 2008 in razkritij v t. i. Panama Papers islandskim Piratom na političnih stavnicah pred sobotnimi parlamentarnimi volitvami prinesli visoko podporo, piše Guardian.

"Ljudje na Islandiji so siti korupcije in nepotizma," vzroke za podporo stranki pojasnjuje njen glavni obraz in vodja Birgitta Jónsdóttir. 49-letna pesnica, poslanka in sodelavka v prvem projektu WikiLeaks Islandijo v tem pogledu vidi kot severnoatlantsko Sicilijo, ki ji na mafijski način vlada nekaj družin in njihovih prijateljev. To ureditev, podobnost z našimi domačimi logi je zgolj naključna, imenuje kar Hobotnica.

Dobili bi lahko skoraj tretjino sedežev
Naveličanost trenutne politične ureditve je očitno tako močna, da poznavalci stranki napovedujejo med 18 in 20 sedežev v 63-članskem parlamentu. To sicer ni dovolj za večino in koalicije so tako kot v Sloveniji nekaj običajnega, vendar Jónsdóttirjeva vnaprej zavrača tako premiersko mesto, pri čemer poudarja vodoravno ureditev znotraj stranke, kot tudi sodelovanje z obema trenutnima vodilnima strankama.

To sta desnosredinska Neodvisna stranka ter sredinska Napredna stranka odhajajočega premierja Sigmundurja Daviða Gunnlaugssona. Ta je moral letos po razkritju, da je imel na Deviških otokih neprijavljeno podjetje, v vrtincu nekaj največjih protestov v zgodovini države zapustiti funkcijo, podpora njegovi stranki pa se zdaj oklepa borih osmih odstotkov.

Gospodarstva se ne bodo dotikali
Tako Pirati upajo na predvolilno koalicijo z drugimi strankami. S katerimi, ni jasno, saj Jónsdóttirjeva pravi, da bi šli v koalicijo le s tistimi, ki so pripravljeni sprejeti njihov program. Ta pa kljub črni piratski zastavi, ki visi v prostorih stranke, ne namerava drezati v gospodarski sistem, ampak se bo osredotočila zgolj na političnega.

Razlogi za to so preprosti. Islandija je po krizi relativno hitro okrevala. Čeprav je BDP še vedno 20 odstotkov pod vrhom iz leta 2007, je še vedno visoko nad povprečjem EU-ja, brezposelnost se je ustavila pri pičlih 3,1 odstotka, gospodarska rast pa bo letos 4,3-odstotna. K temu je pripomogel zlasti močen naval turistov, v letu 2017 jih pričakujejo 2,4 milijona. Zanje je država po zlomu krone znova postala cenovno dostopna.

Gospodarstvo je zato točka, na katero se opirajo tudi ustaljene stranke in s prstom kažejo na dejstvo, da so prav one tiste, ki so Islandijo znova spravile v pogon, hkrati pa Piratom očitajo politično neizkušenost. Tega, pomanjkanja kilometrine in trde kože, se bojijo tudi nekateri volivci. Vendar jim ljudje kljub temu očitno zaupajo. Kot je za Reuters dejal Jon Sigurdsson, vodja podjetja za izdelavo protetike Ossur in enega največjih podjetij otoške države: "Kar zadeva gospodarsko stabilnost, če gledamo dolgoročno, ne morejo storiti veliko slabšega, kot je že bilo storjeno v preteklosti."