a nemirno državo.

Ameriški predsednik Barack Obama je po nekajmesečnem razmisleku v torek le naznanil novo strategijo za Afganistan in po pričakovanju napovedal okrepitev ameriških sil za več deset tisoč vojakov, ki bodo na bojišče odšli v prihodnjih šestih mesecih, medtem ko naj bi se njihov umik začel že čez leto in pol.

Že pred objavo nove strategije so ZDA pritiskale na druge članice zveze Nato, da povečajo svoj prispevek za Afganistan in napotijo več vojakov ter jim tudi omogočijo mandat za sodelovanje v bojnih operacijah. Zaveznice so z odločitvijo o novih napotitvah zavlačevale z izgovorom, da čakajo na objavo nove ameriške strategije. Zdaj je ta znana in članice Nata se bodo morale hitro odločiti, kako bodo še pomagale pri stabilizaciji Afganistana.

Neizpolnjeni upi Pentagona
Evropski voditelji so hitro pozdravili govor Obame in podprli njegov načrt, a so bili zadržani pri napovedi konkretnih korakov. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v sredo izrazil pričakovanje, da bodo članice Nata prispevale 5.000 dodatnih vojakov ali še kakšen tisoč več, kar pa je vseeno manj, kot so od zaveznic pričakovali v Pentagonu, kjer so si obetali vsaj 10.000 novih vojakov.

Hladen tuš za Američane je prišel iz Kanade in Nizozemske, iz redkih držav, ki sodelujata tudi v bojnih operacijah proti talibanom. Okoli 2.800 in 2.100 vojakov naj bi državi umaknilo prihodnje leto ali najpozneje leta 2011. Komentar Američanov? "Zdaj je čas, da razmislimo, kaj lahko naredimo bolje in več, ne pa čas, ko ugotavljamo, kaj lahko naredimo manj," je dejal visoki ameriški predstavnik, predstavnik Nata pa je izrazil pričakovanje, da se bo dalo Kanadčane in Nizozemce prepričati o ohranitvi sil v Afganistanu, če ne drugega, vsaj za urjenje pripadnikov afganistanskih sil.

Kandidatka za članstvo najbolj "radodarna"
Velika Britanija, ki ima za ZDA v Afganistanu največ svojih vojakov, je napovedala napotitev novih 500 vojakov in tako naj bi njihovo število v državi povečali na 10.000. Poljska razmišlja o 600 novih vojakih, Slovaška o 250, Portugalska o 150, Češka o 100, najbolj pa bodo Američani veseli napovedi kandidatke za članstvo v zavezništvu Gruzije, ki načrtuje napotitev 900 novih vojakov.

Druge članice so izrazile pripravljenost še dodatno pomagati Afganistanu, vendar so se izogibale objavi konkretnih številk. Nemčija, ki je po številu vojakov v Afganistanu na tretjem mestu, bo po odločitvi parlamenta lahko še leto dni v Srednji Aziji imela do 4.500 vojakov. Končna odločitev o številu vojakov leži v rokah vlade Angele Merkl. Francija je že dala vedeti, da ne namerava pošiljati novih okrepitev, vendar pa je predsednik Nicolas Sarkozy omenil možnost, da bi dodatno pomagali pri urjenju afganistanskih sil.

Italija je obljubila nove vojake, toda v Rimu niso želeli govoriti o številkah in časovnem okviru. Po nekaterih poročilih naj bi napotili kar tisoč dodatnih vojakov. Danska je sporočila, da se bodo o zadevi najprej pogovorili po srečanju zunanjih ministrov Nata. Za bojne naloge bo svoje prve vojake prispevala kandidatka za Nato Albanija, in sicer 35, pa 50 vojaških inštruktorjev.

Slovenija še razmišlja
In Slovenija? V Afganistanu je zdaj 69 pripadnikov Slovenske vojske, ki so nastanjeni v Heratu na zahodu države, dva pripadnika pa sodelujeta na poveljstvu mednarodnih sil Isaf v Kabulu. Slovenska vlada se o novih okrepitvah, pri čemer se pričakuje predvsem napotitev policistov, še ni odločila, a je napovedala konkretne projekte za pomoč in stabilizacijo od vojn in spopadov porušene države.