Ukrajinske sile so se umaknile z letališča v Lugansku. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Ukrajinske sile so se umaknile z letališča v Lugansku. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Ukrajina
Spopadi na vzhodu Ukrajine, v katerem je umrlo najmanj 2600 ljudi, je prešel v novo fazo pretekli teden, ko je zaokrožila informacija o navzočnosti ruskih vojakov v Ukrajini. Po podatkih Nata naj bi jih bilo več kot tisoč. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Vladimir Putin
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v nedeljo v nekem intervjuju prvič zavzel za pogovore o statusu "državnosti" za vzhod Ukrajine. Iz Kremlja so to nemudoma zanikali, rekoč, da so bili mišljeni pogovori o statusu tega območja v okviru Ukrajine. Foto: Reuters
Zveza Nato povečuje pripravljenost

Proruski uporniki so prvi sporočili, da je letališče v njihovih rokah, a je ukrajinska vojska trdila, da spopadi še vedno potekajo, zdaj pa je le priznala, da je svoje enote z območij po ukazu umaknila.

Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je sporočil, da so se po večurnih spopadih z "okrepljenim tankovskim bataljonom ruske vojske" na podlagi ukaza organizirano umaknili z letališča in bližnje vasi Georgievka, ki sta nekaj kilometrov južno od Luganska. "Glede na natančnost strelov so na ukrajinske sile streljali profesionalci ruske vojske," je dejal Lisenko.

Kijev je sicer še pred tednom dni stiskal obroč okoli proruskih upornikov v mestih Doneck in Lugansk, ko so uporniki, kot trdita Kijev in zveza Nato, odprli novo fronto na jugu države ob pomoči ruske vojske. Od takrat je bila ukrajinska vojska prisiljena v umik z več položajev na jugu in vzhodu države, da bi pomagala pri obrambi strateškega obmejnega pristaniškega mesta Mariupol.

Ukrajinski obrambni minister Valerij Geletej je v nedeljo zvečer sporočil, da je ruska vojska prisotna v Lugansku in Donecku ter drugih mestih na vzhodu Ukrajine. Ukrajina je v "vojni z Rusijo", ki odloča, kaj se dogaja v Doneškem bazenu, je dodal.

"Proti Ukrajini je bil sprožen neposreden in odkrit napad sosednje države. To je stanje na območju spopadov temeljito spremenilo," pa je dejal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Dodal je, da bodo glede na potek dogodkov preteklih dni v ukrajinski vojski potrebne kadrovske spremembe.

V spopadih v zadnjih 24 urah je bilo ubitih 80 proruskih upornikov in sedem ukrajinskih vojakov, poroča agencija Reuters.

Napadena obhodna patruljna čolna
Ukrajinska varnostna služba na Azovskem morju je medtem sporočila, da sta bila napadena obhodna patruljna čolna, pri čemer je eden potonil. Reševalcem je uspelo rešiti tudi osem mornarjev, ki so bili v napadu ranjeni, dva še vedno pogrešajo.

Proruski uporniki so napad označili za prvo zmago na morju med petmesečnim oboroženim spopadom z ukrajinsko vojsko. Uporniki se tako približujejo Mariupolu. Kijev sicer trdi, da je ruska vojska navzoča tako v mestih Lugansk kot Doneck, ki sta trdnjavi proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine.

Spomnimo, spopadi na vzhodu Ukrajine so se začeli, potem ko si je Rusija z aneksom priključila Krimski polotok, kar je bila tudi izražena volja tamkajšnjih prebivalcev. Ukrajina in Zahod vseskozi obtožujeta Rusijo, da oborožuje upornike in da so ruski oklepniki prestopili ukrajinsko mejo, kar je ruski predsednik Vladimir Putin zanikal.

Medtem sta samooklicani Doneška in Luganska ljudska republika na pogovorih kontaktne skupine o Ukrajini v Minsku vlado v Kijevu pozvali, naj jima prizna avtonomijo znotraj Ukrajine. Obe entiteti naj bi tako želeli ostati integralni del skupne države.

Predstavniki obeh "republik" so vlado še pozvali, naj konča vojaško operacijo na vzhodu Ukrajine in s tem tam omogoči mirno izvedbo lokalnih in parlamentarnih volitev. Kijev pozivajo tudi, naj jim zagotovi "pravico do uporabe ruskega jezika na uradni ravni na ozemlju ljudskih republik".

Zahtevajo še poseben status za regiji Doneck in Lugansk, ki bi "upošteval potrebo po poglobitvi gospodarskega povezovanja z Rusijo in carinsko unijo", kar bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pomenilo de facto razdelitev Ukrajine, saj si vlada v Kijevu prizadeva za poglobitev gospodarskih vezi z Evropsko unijo. Uporniki zahtevajo tudi ohranitev nadzora nad svojimi ozemlji, amnestijo pred pregonom in pomoč pri obnovi infrastrukture in stanovanjskih zgradb, poškodovanih v večmesečnih spopadih.


Nove sankcije bi prizadele nemško gospodarstvo
Zaradi nedavnih dogodkov na vzhodu Ukrajine je Evropska unija napovedala nadgradnjo obstoječih gospodarskih sankcij, ki vključujejo ukrepe na finančnem, energetskem in obrambnem področju, proti Rusiji. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet, da bomo normalno sodelovali in da naši partnerji ne bodo povzročili škode z medsebojnim drezanjem," je dejal Putin.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem opozorila, da bi dodatne sankcije EU-ja proti Rusiji prizadele tudi nemško gospodarstvo. "Sprejetje ruskih dejanj ni izbira. Zato je bilo nujno, da pripravimo dodatne sankcije," je dejala.

Predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, Valentina Matvijenko je že napovedala, da bo Rusija na morebitne nove sankcije Zahoda odgovorila s protiukrepi. "Imamo resne korake in protiukrepe, če se bo spirala sankcij razširila," je opozorila. Rusija takšnih ukrepov ni podpirala, vendar če bodo zahodni politiki prisilili Rusijo, da sprejme povračilne ukrepe, "jih čaka pekel", je še dejala Matvijenko.

Tudi rusko zunanje ministrstvo je opozorilo, da bo Rusija v primeru novih sankcij EU-ja sprejela protiukrepe.

Putin: Ukrajinska vojska strelja na civiliste
Ruski predsednik je opozoril EU, da si zatiska oči pred tem, da so tarča ukrajinske vojske tudi civilisti, ki na vzhodu Ukrajine obstreljuje stanovanjska območja. "Cilj uporniških sil je potisniti nazaj ukrajinske oborožene sile in topništvo, da ne morejo obstreljevati stanovanjskih območij," je dejal Putin med obiskom v Jakutsku v Sibiriji. Za nadaljevanje spopadov pa je obtožil Kijev, ki ne želi začeti "vsebinskega političnega dialoga" z uporniki. Ne da bi pojasnil, kaj ima v mislih, je še zatrdil, da se bo po dolgih prizadevanjih Rusije, Evropske unije in Ukrajine "začel zelo pomemben proces neposrednih pogovorov".

Skupina za stike za Ukrajino
V Minsku se bo danes sicer sestala t. i. skupina za stike za Ukrajino, ki združuje predstavnike Rusije, Ukrajine in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ni še znano, ali se bodo srečanja udeležili tudi predstavniki proruskih upornikov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes presodil, da bi danes na srečanju skupine morali govoriti o takojšnji in brezpogojni prekinitvi ognja ter izrazil dvom o mirovnem načrtu ukrajinskega predsednika Petra Porošenka. "Moramo se pogovarjati, in ne vztrajati pri nerealnih zahtevah, da naj uporniki odložijo orožje in pustijo, da jih ubijejo," je dejal na srečanju s študenti državnega inštituta za mednarodne odnose v Moskvi.

Kljub obtožbam o posredovanju ruske vojske na strani upornikov je še zatrdil, da Rusija ne načrtuje vojaškega posredovanja na vzhodu Ukrajine in da se "zavzema za izključno mirno rešitev te najbolj resne krize".

Nato vzpostavlja "bojno konico"
Generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen je na novinarski konferenci pred vrhom Nata, ki bo v četrtek in petek v Walesu, dejal, da bo Nato na vzhodu Evrope vzpostavil "bojno konico", posebno skupine sil za zelo hitro odzivanje.

Vzpostavitev bojne konice sodi v sklop "akcijskega načrta pripravljenosti", ki ga bodo zaveznice predvidoma potrdile na vrhu v Walesu. "Bojno konico bodo zagotavljale zaveznice po načelu rotacije in bo lahko vključevala več tisoč vojakov, ki bodo po potrebi pripravljeni na odziv s podporo zračnih, pomorskih in posebnih sil," je pojasnil Rasmussen, ki sicer ni odgovoril na vprašanja, kako hitro bodo sile lahko na voljo in koliko jih bo.

V petih dneh na voljo 6.000 vojakov
Viri pri Natu pa so danes pojasnili, da naj bi bil na terenu štab z okoli 100 ljudmi in strelivom ter da naj bi bilo v dveh dneh mogoče namestiti bataljon, kar je od 600 do 800 pripadnikov, v petih dneh pa brigado, kar je od 4.000 do 6.000 ljudi.

Rasmussen je še poudaril, da Nato z akcijskim načrtom pripravljenosti ne bo kršil ustanovne listine o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki sta jo Nato in Rusija podpisala maja 1997 v Parizu. Ta med drugim vključuje zavezo, da Nato ne bo krepil svoje prisotnosti na vzhodnih mejah s stalno nameščenimi silami. Po Rasmussenovem mnenju listino krši Rusija.

Zveza Nato povečuje pripravljenost