Več ukrajinskih vojakov, ki sodelujejo v vladni operaciji, je dejalo, da ne bodo streljali na prebivalce. Foto: Reuters
Več ukrajinskih vojakov, ki sodelujejo v vladni operaciji, je dejalo, da ne bodo streljali na prebivalce. Foto: Reuters
Ukrajina
Vzhod države so preletavala tudi ukrajinska vojaška letala. Foto: Reuters
Ruski vojaški tovornjaki
Rusija ima ob meji z Ukrajino nameščenih okoli 40.000 svojih vojakov. Foto: Reuters
Proruski separatisti
Proruski separatisti zatrjujejo, da se oblasti v Kijevu ne zmenijo za njihove interese. Foto: Reuters
Angela Merkel in Vladimir Putin
Vladimir Putin je v pogovoru z Angelo Merkel uporabo sile proti "civilnemu protestnemu gibanju" na vzhodu Ukrajine označil za "nesprejemljivo". Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Proruski protestniki ponižali ukrajinsko vojsko

Ukrajinske oblasti so v torek začele protiteroristično operacijo, katere namen je ponovno prevzeti nadzor nad vladnimi poslopji v več mestih na vzhodu, potem ko so jih zasedli proruski protestniki, ki so ponekod razglasili svojo oblast.

V mestu Kramatorsk so proruski protestniki zasegli šest oklepnikov, ki jim je predtem pot zaprla množica prebivalcev. V mestu so včeraj ukrajinski vojaki znova prevzeli nadzor nad letališčem. Zasežene oklepnike, na katerih je plapolala ruska zastava, so protestniki nato odpeljali v mesto Slavijansk.

V mestu Pčijolkino južno od Slavijanska se je 14 oklepnikov ukrajinske vojske znašlo v obroču nekaj sto prebivalcev, med katerimi so bili tudi oboroženci. Po pogajanjih so ukrajinskim vojakom dovolili odhod, a le ko so protestnikom predali nabojnike.

Okoli 20 proruskih protestnikov, oboroženih s kalašnikovkami, je zasedlo urad župana v Donecku na vzhodu Ukrajine. Moški pri tem niso naleteli na odpor, dejali pa so, da je njihova edina zahteva priprava referenduma v regiji Doneck o preoblikovanju Ukrajine v federacijo, s čimer bi ta vzhodnoukrajinska regija z večinskim ruskim prebivalstvom dobila več pravic.

Incidenti so ponižanje za oblasti v Kijevu, ki so operacijo sprožile, da bi spet prevzele nadzor nad uporniškimi mesti, kjer protestniki zahtevajo večjo avtonomijo ali pa razpis referenduma o odcepitvi. Operacija je pokazala tudi na očitno slabo moralo med vojaki, ki so jih separatisti brez težav razorožili.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so vojaška vozila zasedli ljudje v uniformah, ki nimajo zveze z ukrajinsko vojsko. V Kijevu in na Zahodu so prepričani, da nemire na vzhodu Ukrajine koordinirajo v sosednji Rusiji.

Ukrajinska obveščevalna služba (USB) je sporočila, da je prestregla sporočilo, v katerem ruski poveljniki proruskim separatistom izdajajo ukaze za uporabo orožja.

Rusijo je ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je Rusijo obtožil "izvoza terorizma z oboroženimi separatisti".

"Ruska vlada mora nemudoma odpoklicati svoje obveščevalno-diverzantske skupine, obsoditi terorizem in zahtevati, da zapustijo zasedene zgradbe," je dejal Jacenjuk na seji vlade in nadaljeval, "seveda bo to Ruska federacija storila le, če je zares zavzeta za ureditev razmer, o čemer pa dvomim."

Nato bo okrepil obrambo na vzhodu
ZDA in zveza Nato so večkrat jasno povedale, da ne bodo vojaško posredovali pri obrambi Ukrajine. Namesto tega so se na srečanju v Bruslju članice Nata dogovorile o ukrepih, s katerimi bodo zaradi krize okrepile varnost v vzhodni Evropi.

Organizacija bo na območje poslala ladje in poostrila zračni nadzor. "Obrambni načrt bomo pregledali in ga okrepili," je napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.

Rasmussen je ob tem sicer izrazil upanje, da bodo četrtkova pogajanja v Ženevi prinesla preboj pri iskanju politične rešitve krize. V Ženevi bodo prvič po ruski priključitvi Krima potekali neposredni pogovori med Rusijo, Ukrajino, ZDA in Evropsko unijo.

Poveljnik Natovih sil v Evropi Philip Breedlove je medtem zagotovil, da imajo ukrepi obrambno naravo in da naj bi "našim zaveznikom na vzhodu pokazali, da smo zavezani odgovornosti kolektivne obrambe".

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torkovem telefonskem pogovoru nemško kanclerko Angelo Merkel posvaril, da je zaradi stopnjevanja krize Ukrajina le korak od državljanske vojne.

Kot so sporočili iz Kremlja, sta Putin in Merklova v pogovoru poudarila pomen pogovorov v Ženevi. Merklova je dejala, da sta se s Putinom "kljub različni interpretaciji dogodkov v državi pogovarjala predvsem o pripravah na vrh v Ženevi".

Putin je izrazil upanje, da bodo pogovori pripomogli k umiritvi razmer v Ukrajini. Kremelj je namreč zelo zaskrbljen zaradi protiteroristične operacije na vzhodu Ukrajine.

Medsebojna obtoževanja ZDA in Rusije
V Moskvi so znova ostro kritizirali ZDA in jih obtožili, da z opravičevanjem vojaškega posredovanja Kijeva proti proruskim separatistom podpirajo "vojno proti lastnemu prebivalstvu".

"Washington bi se moral zavedati katastrofalnih posledic te brezobzirne podpore svojim kijevskim varovancem," so sporočili z zunanjega ministrstva.

Rusija je še očitala ZDA dvojna merila, saj je Washington na eni strani podpiral strmoglavljenje zakonite vlade in to označeval kot ljudsko vstajo, zdaj pa kritizira proteste na vzhodu Ukrajine in jih označuje kot terorizem.

Bela hiša je odvrnila, da ima ukrajinska vlada pravico do vzpostavitve reda, ob tem pa pozvala Kijev, naj to opravi premišljeno in odgovorno. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je dejal, da se je Kijev odzval z "občudovanja vredno zadržanostjo" na destabilizacijska dejanja oboroženih separatistov.

Proruski protestniki ponižali ukrajinsko vojsko