Vaša ocena: 
Ocena 0,0 od 0 glasov
Ocenite to novico!
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je na Brdu pri Kranju dejal, da končna odločitev o povečanju števila Natovih vojakov v Afganistanu še ni bila sprejeta.
Rasmussen je na posvetu o novem strateškem konceptu Nata, ki ga je gostila Slovenija, poudaril, da je ključna naloga zavezništva zdaj pripraviti afganistanske sile na prevzem odgovornosti za zagotavljanje reda in varnosti v državi, da ta ne bo več "zatočišče za teroriste, ki ogrožajo ne le ZDA, ampak tudi evropske države".
"V Afganistanu smo predvsem zato, da zaščitimo sebe, vendar pa je pomembno, da v napore vključimo tudi Afganistance," je dejal Rasmussen, ki poudarja, da bo misija v Afganistanu končana, ko bodo Afganistanci sami skrbeli zase oziroma za svojo varnost. "Luč na koncu predora je, ko bodo Afganistanci sami prevzeli odgovornost zase," je dejal. Po mnenju generalnega sekretarja Nata je "realno", da bi lahko posamezni deli Afganistana, "kjer bodo pogoji to omogočali", že prihodnje leto prešli pod nadzor afganistanskih sil.
Vendar pa rešitev težav v Afganistanu ni samo vojaška, je opozoril, ampak mora tudi afganistanska vlada okrepiti boj proti korupciji ter doseči, da ji bodo ljudje zaupali. "Potrebujemo močno in kredibilno vlado v Kabulu, to je pot naprej," je poudaril.
Slovenija želi dejavno sodelovati
Na potrebo po legitimnosti nove afganistanske oblasti je opozoril tudi slovenski premier Borut Pahor. Dejal je, da mora vlada v Kabulu "izpolniti pričakovanja ljudstva glede napredka, miru, varnosti in blaginje", saj v nasprotnem primeru tudi tuji vojaki, med njimi slovenski, v Afganistanu ne bodo legitimni. "Samo povečanje števila vojakov, ne da bi dosegli poglobitev legitimnosti med afganistanskim ljudstvom, ne bo prinesla uspeha," je dejal Pahor. V zvezi z vsebino konference pa je premier dejal, da želi Slovenija dejavno sodelovati v razmisleku o prihodnosti zavezništva, ne samo zato, ker je članica, temveč ker verjame, da lahko s svojim prispevkom pomaga pri zagotavljanju miru in varnosti v svetu.
Rasmussen se je Pahorju tudi zahvalil za slovenski prispevek na Kosovu in v Afganistanu. V tej državi je sicer trenutno 84 pripadnikov Slovenske vojske.
O čem so tekli pogovori Pahorja in Albrightove?
Omenjene konference se je udeležila tudi nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki se je sestala tudi s premierjem Pahorjem. Na vprašanje, o čem sta govorila, je premier odgovoril, da sta se pogovarjala o različnih vprašanjih, med drugim o Afganistanu in Zahodnem Balkanu.
Vodilna tema seminarja so bile Natove operacije. Strokovnjaki so razpravljali o izkušnjah iz zavezniških operacij, o spoprijemanju zavezništva z razvijajočimi se vplivi na prihodnjo strategijo, o angažmaju zavezništva in grožnjah ter celostnem pristopu in možnostih za njegovo izboljšavo. Rezultate razprav naj bi uporabili tudi pri pripravi novega strateškega koncepta Nata.
Ob robu seminarja na Brdu se je Rasmussen srečal tudi s slovenskim političnim vrhom. Sprejeli so ga tako predsednik republike Danilo Türk kot tudi premier Borut Pahor, srečal pa se je tudi z obrambno ministrico Jelušičevo in zunanjim ministrom Žbogarjem.
Prenos odgovornosti na afganistanske sile
Rasmussena je v četrtek sprejel britanski premier Gordon Brown, glavna tema njunih pogovorov pa je bil Afganistan. Sekretar Severnoatlantske zveze je napovedal, da bi zavezniške sile prihodnje leto lahko začele prenos odgovornosti na afganistansko vojsko, a le na določenih območjih v državi, in sicer na tistih, na katerih bodo razmere to dovoljevale.
Rasmussen je dejal tudi, da podpira poziv ameriškega generala Stanleyja McChrystala k okrepitvi zavezniških enot v tej nemirni državi, odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame o prihodnjem številu pripadnikov pa pričakuje v "naslednjih tednih". Z Brownom pa se je strinjal, da mora hkrati tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj boj proti korupciji postaviti za prednostno nalogo.
Ali pa je bilo morda govora o povečanju števila vojakov?
Abramse tudi pripeljite s seboj. Zakaj pa goli in bosi hodijo po puščavi?
P.s. NATO je nastal kot protiutež ameriško-ruskim odnosom med hladno vojno, tako, da danes nima ne cilja in ne namena
To pomeni razdeliti državo(in narod)na dvoje in vzdrževati napetost,da stanje takšno ostane!primerov je več kot dovolj.Nemčija,Koreja,Vijetnam...Deli in vladaj(in oskrbuj!).Fora stara pet tisoč let :))