Protesti v Tuniziji, ki so vodili k odstopu dolgoletnega predsednika Ben Alija, so se začeli s samosežigom enega od obupanih državljanov. Se lahko zgodba ponovi tudi v drugih arabskih državah? Foto: EPA
Protesti v Tuniziji, ki so vodili k odstopu dolgoletnega predsednika Ben Alija, so se začeli s samosežigom enega od obupanih državljanov. Se lahko zgodba ponovi tudi v drugih arabskih državah? Foto: EPA
Tunizija
V številnih arabskih državah se spopadajo z vse višjimi cenami hrane, revščino in visoko brezposelnostjo, kar ljudi vodi v obup in pogosto tudi neracionalna dejanja. Foto: EPA
Samosežigi kot sredstvo upora?

Prav danes se je pred zgradbo egiptovske vlade v Kairu zažgal moški, ki je utrpel lažje opekline, zažgati pa se je skušal tudi 50-letni odvetnik Faruk Hasan, ki naj bi policiji pred tem očital, da ne najde njegove že tri mesece pogrešane hčerke. Kasneje se je na strehi svoje hiše v Aleksandriji na severu Egipta zažgal 25-letni Ahmed Hašem al Sajed, ki je bil brezposelen in je imel duševne težave ter je zaradi hudih opeklin umrl.

Deset samosežigov v zadnjih dneh
Iz Egipta tako poročajo o že treh samomorih oziroma poskusih samomora s sežigom, iz držav severa Afrike in Bližnjega vzhoda pa skupno o najmanj desetih, od tega o petih samo iz Alžirije. Gre za svojevrsten način izraza nezadovoljstva s političnimi razmerami v državah, ki ga je začel 26-letni Tunizijec in ki je sprožil upor proti tunizijskemu predsedniku Zinu El Abidinu Ben Aliju?

Tako kot Tunizijci, ki so z javnim uporom odstavili dolgoletnega predsednika Ben Alija, se tudi prebivalci drugih arabskih držav spopadajo z vse višjimi cenami hrane, revščino, visoko brezposelnostjo in avtoritarnimi sistemi, v katerih ne morejo uveljavljati svojih pravic. Novinarji, politiki in znanstveniki se sprašujejo, ali bodo samosežigi postali del vsakdana držav, kot so Alžirija, Egipt, Maroko, Libija, Jordanija ali Mavretanija, in katera je naslednja?

"To je znak naraščajoče jeze in zaskrbljenosti zaradi socialnih in gospodarskih neenakosti, a nisem prepričan, da to pomeni novo revolucijo," je za agencijo Reuters povedal borec za človekove pravice Hossam Bahgat. "Nikakor si ne želimo, da bi to postal fenomen, saj sem prepričan, da obstajajo tudi drugačni načini za boj proti avtoritarnim in koruptivnim vladam," je še dodal.

O samosežigu poročajo tudi iz Francije, kjer se je v Marseillu zažgal 16-letni deček. V šolskem stranišču se je polil z vnetljivo tekočino in se zažgal, preden jim ga je uspelo pogasiti, pa je utrpel hude poškodbe in opekline, zato so ga odpeljali v bolnišnico. Zakaj se je deček zažgal, še ni jasno.

Samosežig kot sredstvo protesta v zgodovini
Pri samosežigu gre za dejanje iz obupa in brezizhodnosti, ki v preteklosti sicer ni bilo značilno za arabski svet, a podobne primere že poznamo iz zgodovine. Kot je za Odmeve poročala Blanka Doberšek, so se za samosežig pred leti odločali brezpravni Kurdi in afganistanske ženske, ki so se zažigale zaradi družinskega nasilja in brezpravnega položaja.

Zgroženost, šok in grozo pa so po vsem svetu izzvali posnetki samosežiga budističnega meniha v Vietnamu med najhujšim divjanjem vojne v Vietnamu. Takrat je šlo za tih, grozovit protest proti vojni, nasilju in ubijanju civilistov. Prav tako velik šok je izzval samosežig Jana Palacha, ki se je za grozovito trpljenje in smrt odločil v znak protesta proti sovjetski zasedbi Češkoslovaške.

Samosežigi so bili značilni tudi za nasprotnike vojaške diktature v Mjanmaru (Burmi), Tibetance in pripadnike prepovedane sekte Falon Gong na Kitajskem, ki pa so bili zaman. Kot je povedala Blanka Doberšek, smrt 26-letnega prodajalca sadja v Tuniziji ni bila zaman. A so posledice njegovega dejanja v tem delu sveta, za katerega so vsi mislili, da je tam vse v redu, če je mirno, nejasne, prihodnost pa zelo negotova.

Samosežigi kot sredstvo upora?