Na več kot 160 šolah še naprej vztrajajo aktivisti, ki si želijo zagotoviti izvedbo referenduma, poroča BBC. Volilno pravico ima sicer okoli 5,3 milijona ljudi, vendar je separatistična katalonska narodna skupščina po številnih ukrepih Madrida poudarila, da bo velik uspeh že milijon glasov za neodvisnost.

Španske oblasti so proti izvedbi referenduma samo v zadnjih dneh sprejele vrsto ukrepov. Ustavno sodišče je presodilo, da načrtovani referendum ni v skladu s špansko ustavo. Španska policija, ki je z vladnim odlokom postala nadrejena katalonski, je zaplenila volilne lističe, zasedla telekomunikacijsko središče ter onemogočila sistem za elektronsko glasovanje.

Policija zaprla več kot polovico šol
Oblasti so v Barcelono poslale skupno že 26.000 pripadnikov policije, poroča Televizija Slovenija. Ti so po poročanju Reutersa zaprli več kot polovico izmed 2.315 barcelonskih šol, na katerih Katalonci nameravajo izvesti referendum. Policija bi morala po napotkih oblasti iz šol pregnati ljudi, večinoma otroke in starše, ki na šolah vztrajajo od petkovega konca pouka in želijo zagotoviti izvedbo referenduma, poroča BBC.

41-letna sociologinja Laia, ki je na eni izmed šol, je za Reuters povedala, da so jih policisti v soboto "obiskali" že štirikrat, vendar so ljudem zagotovili, da lahko v šolah ostanejo, kolikor dolgo želijo, vse dokler ne bodo storili ničesar, povezanega z nedeljskim referendumom.

Shod nasprotnikov referenduma
Dopoldne so bile ulice Barcelone še polne podpornikov referenduma, v soboto popoldne pa se je na ulice odpravilo več tisoč podpornikov enotne Španije oziroma nasprotnikov referenduma. Nasprotniki so se s španskimi zastavami zbrali pred sedežem regionalne katalonske vlade. Eden izmed protestnikov je zažgal katalonsko zastavo.

Katalonski premier se zavzema za mediacijo
Katalonski premier Carles Puigdemont se je na predvečer referenduma zavzel za mediacijo pri reševanju nastale krize. "Če zmaga tabor za, če zmaga tabor proti - v vsakem primeru potrebujemo mediacijo, saj stvari ne delujejo," je dejal Puigdemont in se zavzel za posredništvo, ki bi rešilo resen konflikt med regionalnimi katalonskimi in osrednjimi španskimi oblastmi.

"Kdor koli bi sprejel vlogo mediatorja, lahko računa na voljo katalonske strani za sodelovanje v dialogu," je dejal. Čeprav svojega poziva ni naslovil na nobeno specifično institucijo, je posebej omenil Evropsko unijo. "Menim, da bi bilo odslej smiselno, da bi EU dejavno spremljal položaj in uresničeval svoje interese," je dejal in dodal: "Če je (Evrope) ne bo zanimalo, kaj se dogaja v Kataloniji ... je nekaj narobe."

Poudaril je, da se Katalonci ne bodo odrekli svojim pravicam. "Ne bomo šli domov," je dejal in dodal, da je regionalna vlada vse pripravila na način, da bi nedeljski referendum potekal brez težav. Kot je zagotovil, bo sam s svojimi podporniki odšel na volišče, ljudi pa je prosil, naj se vzdržijo nasilja.

Referendum odpade, če Madrid sprejme pogajanja
Puigdemont je ob tem zagotovil, da se je še vedno pripravljen odreči nedeljskemu glasovanju, če bi vlada španskega premierja Mariana Rajoya sprejela pogovore o zakonitem in zanjo zavezujočem referendumu. Ob tem pa je poudaril, da sam ob vsem dogajanju skuša čustva pustiti ob strani. "Čutim, da imamo veliko dolžnost," je dejal.

Brglez poudaril pravico do samoodločbe
Predsednik slovenskega državnega zbora Milan Brglez je medtem dejal, da imajo Katalonci pravico do samoodločbe, poroča portal Catalan News. Poudaril je, da je tudi "njegova država" nastala na osnovi pravice ljudi do samoodločbe in izrazil zaskrbljenost nad odzivom španske vlade na referendum.

Španske oblasti je pozval k demokratični rešitvi brez prisile. Dodal je, da imajo vse države pravico do ozemeljske celovitosti, a le, kadar je spoštovana pravica do samoodločbe.

Ameriški akademiki proti političnemu zatiranju
Več kot 70 akademikov iz ZDA, Mehike in Kanade, dejavnih na področjih politične znanosti, ekonomije, človekovih pravic, sociologije in zgodovine, je napisalo pismo, v katerem so španske oblasti obtožili političnega zatiranja Kataloncev.

Zapisali so, da je politično zatiranje v Kataloniji na ravni, ki je v Španiji niso izkusili vse od diktature generala Franca, ter oblasti pozvali, naj prenehajo z izvajanjem tega. Opozorili so še na 155. odstavek španske ustave, v katerem je zapisano, da lahko oblasti avtonomno skupnost prisilijo k sprožitvi pravnih postopkov le ob predhodni odobritvi večine senata oz. zgornjega doma parlamenta, kar pa se v Španiji ni zgodilo, še pismo povzema Catalan News.

Na vojaški ladji 4.000 policistov
Policijsko blokado volišč nameravajo Katalonci preprečiti tudi s traktorji, ki so v petek ves dan prihajali v Barcelono in druga španska mesta ter zaparkirali vhode na volišča. V pristanišču je še vedno zasidrana vojaška ladja, na kateri naj bi bilo do 4.000 policistov. Če bi španski policisti v nedeljo vendarle fizično ukrepali na voliščih, katalonska vlada prebivalce poziva, naj ostanejo mirni in naj se jim ne zoperstavljajo, pač pa počakajo na njena navodila.

Pritiskom iz Madrida se je pridružila še grožnja, da bodo člani volilnih odborov kaznovani z denarnimi kaznimi do 300.000 evrov.

Za ta konec tedna so nad Barcelono španske oblasti uvedle tudi omejitev komercialnih preletov, da bi s tem aktivistom preprečile razobešanje različnih napisov.

7,5 milijona Kataloncev
V Kataloniji živi 7,5 milijona ljudi. Katalonci imajo svoj jezik in kulturo ter visoko stopnjo avtonomije, španska ustava pa jim ne zagotavlja tudi suverenosti.

Šola še odprta. Kako bo jutri zjutraj, ko jo morajo izprazniti? #Katalonija pic.twitter.com/NUDWcW3UG4

— Spela Novak (@SpelaNovak) September 30, 2017