Po ZDA že vse od Trumpove inavguracije potekajo množični protesti. Foto: Reuters
Po ZDA že vse od Trumpove inavguracije potekajo množični protesti. Foto: Reuters
Odvetniki za imigracije lovijo stranke kar po letališčih. Foto: Reuters
V ZDA ne pomnijo tako burnih prvih 11 dni predsednikovanja. Foto: Reuters
Trumpovo predsednikovanje je dvignilo ogromno prahu. Foto: Reuters

Pripravljajo se tožbe zaradi ukrepov glede zaščite okolja, zdravstva in številnih drugih vprašanj. "To je predsednik, ki ne spoštuje vladavine prava," je dejal newyorški generalni tožilec Eric Schneiderman, ki je Trumpa že uspešno tožil zaradi njegove t. i. nepremičninske univerze.

Početje demokratskih pravosodnih ministrov ni nič posebej novega, saj so podobno s prejšnjim predsednikom Barackom Obamo počeli republikanski generalni tožilci. Že v nedeljo je 17 generalnih tožilcev zveznih držav podpisalo pisno zaobljubo, da se bodo z vsemi zakonitimi sredstvi borili proti "temu novemu neustavnemu redu".

Skupno delovanje generalnih tožilcev je lahko tudi zelo uspešno, saj, kot opozarjajo, "nihče ni nad zakonom, niti predsednik ne". Leta 1998 so od tobačne industrije izsilili poravnavo za plačilo 200 milijard dolarjev v 25 letih za vse, kar je ta industrija prizadejala javnemu zdravstvu.

V nekaterih primerih so tožbe uspešne
Republikanski generalni tožilci so neuspešno tožili Obamo zaradi zdravstvene reforme, uspešno pa glede nekaterih imigracijskih in okoljevarstvenih ukrepov.

Podporo Trumpovemu izvršnemu ukazu glede imigracije, ki ga kritizirajo po svetu in večjem delu ZDA, je v torek izrekel predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan, ki meni, da ima predsednik dolžnost zaščititi državo in državljane.

Podpredsednik ZDA Mike Pence je kongresnim republikancem zagotovil, da ne bo več podobnega zaletavanja z ukrepi brez posvetovanja z njimi. To bo moralo držati, sicer bodo težave s potrjevanjem Trumpovih zakonskih predlogov v kongresu ne glede na republikansko večino.

Kako je Trump izbral sedem držav?
Čeprav je Trumpov odlok neprecedenčen in je bil očitno sklenjen precej nepremišljeno ter brez posvetovanja z višjimi inštancami, pa je vseeno treba poudariti, da novi predsednik sedmerice držav za črni seznam (Sirija, Iran, Irak, Libija, Somalija, Jemen in Sudan) ni izbral po kakšnem posebej zapletenem ključu. Vse omenjene države je namreč na seznam "držav, ki vzbujajo zaskrbljenost" (countries of concern, op. a.) uvrstila že Obamova administracija, kar je poudaril tudi Trumpov predstavnik za tisk Sean Spicer.

"Za omenjenih sedem držav so že do zdaj veljale omejitve pri potovanju," je povedal Spicer v ABC-jevi oddaji This Week. "Kar je predsednik storil, je bilo, da je s tem izvršnim odlokom naredil prvi korak, da bi zagotovil, da imamo pregled nad celotnim sistemom, kdo prihaja v ZDA, nad begunci, ki vstopajo v državo, nad ljudmi, ki prihajajo sem iz držav z določeno zgodovino. Gre za države, za katere naše obveščevalne službe menijo, da je treba biti nanje bolj pozoren."

Konkretno (prepisano s strani MZZ-ja): Osebe, ki so po 1. marcu 2011 potovale v Irak, Iran, Sirijo, Sudan, Libijo, Somalijo ali Jemen ali imajo poleg slovenskega tudi državljanstvo katere od teh držav, v ZDA ne morejo več potovati na podlagi programa Visa Waiver, pač pa morajo za vstop v ZDA pridobiti ustrezen vizum. To velja za vse, vključno s slovenskimi turisti, ki so se mudili v kateri od teh držav.

Res je tudi, da v ZDA za nobenim terorističnim napadom ni stal niti en državljan omenjenih držav. Večina teroristov v napadih 11. septembra je bilo Savdijcev, ki pa kot eni najtrdnejših ameriških zaveznikov na omenjenih seznamih niso. Je pa tudi res, kot so izpostavljali številni ameriški mediji, da Trump v omenjeni sedmerici nima poslovnih interesov, drugače od nekaterih drugih muslimanskih držav, kjer gradi hotele in druge nepremičninske projekte. Vseeno pa to ni bila podlaga za njegov izbor.