Rešitve za krizo v Siriji še ni na obzorju. Foto: EPA
Rešitve za krizo v Siriji še ni na obzorju. Foto: EPA
F-4
Sirija trdi, da je turško letalo kršilo njen zračni prostor. Ankara odgovarja, da je letalo letelo ob meji s Sirijo. Foto: EPA
Bašar Al Asad
Al Asad se izmed vseh voditeljev, ki so se spoprijeli z množičnimi protesti med arabsko pomladjo, najdlje drži na oblasti. Foto: EPA

Poveljstvo turške vojske je sporočilo, da se trudijo iz globin potegniti trupli obeh pilotov, ki sta umrla v sestrelitvi njunega letala F-4. Razbitine letala ležijo okoli tisoč metrov pod gladino morja in jih nameravajo dvigniti s posebno ameriško ladjo, ki je na vzhod Sredozemskega morja prispela ta teden.

Sirska vojska je letalo sestrelila 22. junija, ker naj bi kršilo sirski zračni prostor. Sirski predsednik Bašar Al Asad je v pogovoru za turško televizijo dejal, da "stoodstotno" obžaluje sestrelitev letala.

Turčija in Sirija sta bili nekoč v prijateljskih odnosih, ki pa so se ohladili med arabsko pomladjo, ko je Ankara zavzela vodilno vlogo v regiji pri podpori množičnih ljudskih vstaj proti avtokratskim arabskim režimom v soseščini.

Rusi potihoma dvomijo o Al Asadu
Konflikt v Siriji traja že 16 mesecev in je zahteval več kot 15.000 smrtnih žrtev. Zahodne države mrzlično iščejo rešitev za krizo, pri čemer z negodovanjem gledajo na rusko zavezništvo z Al Asadovim režimom, ki je eden izmed glavnih kupcev ruskega orožja.

Rusija zavrača vsakršno možnost izhoda iz krize, ki bi vključevala odstranitev predsednika Al Asada. Ruski časopis Komersant zdaj piše, da skušajo zahodne države na čelu z ZDA prepričati Moskvo k podelitvi azila Al Asadu.

A Moskva ni prav nič zagreta za ta predlog. "Nismo imeli in nimamo namena, da bi gostili Al Asada," so za Komersant povedali ruski diplomatski viri, ki so sicer prepričani, da ima sirski predsednik le deset odstotkov možnosti za politično preživetje.

Na sobotnem srečanju v Ženevi so se Rusija in druge svetovne sile dogovorile o politični tranziciji v Siriji, ki pa ne vključuje poziva Al Asadu k odstopu.

Zahodne sile so takoj poudarile, da v vladi narodne enotnosti ne vidijo vloge za Al Asada, na kar so se Rusi odzvali z očitki, da skuša Zahod "izkriviti" dogovor iz Ženeve.

Po navedbah Komersanta Rusija ne ščiti Al Asada osebno in tudi stališči Moskve ter Zahoda naj se ne bi tako razlikovali, kot je mogoče razbrati iz izjav v javnosti.

Britanski zunanji minister William Hague je Rusiji predlagal, naj premisli o svojem zavezništvu z Al Asadom, ki je po njegovem mnenju prineslo jalove sadove. "Rusija mora razumeti, da razmere v Siriji vodijo v propad," je dejal in dodal, da za nikogar nima smisla vztrajati ob Al Asadu.

Razdeljena sirska opozicija
V Kairu so se v preteklih dneh sestali predstavniki razdeljene sirske opozicije, ki jim tudi na skupnem srečanju ni uspelo povsem poenotiti svojih stališč in se dogovoriti o skupnem nastopu rivalskih opozicijskih skupin.

Da so razlike velike, priča goreč prepir med udeleženci srečanja, ki se je sprevrgel celo v pretep, ko so zasedanje zapustili kurdski predstavniki, nezadovoljni, ker na konferenci ni bilo govora o priznanju kurdske manjšine. Njihovi nasprotniki so jih okrivili, da so prepir zaigrali v upanju na pritegnitev medijske pozornosti.

V končni izjavi so se udeleženci sicer zedinili, da se reševanje vprašanja Sirije začenja z odhodom Al Asada in njegovega režima z oblasti s hkratno zaščito civilistov in podporo Svobodni sirski vojski.

Udeleženci so se še strinjali, da je nesmiselno govoriti o vladi narodne enotnosti, dokler je Al Asad še na oblasti.