Veselje poslancev ob sprejetju nove ustave, ki naj bi državo tri leta po protestih le pripeljala v polno demokracijo. Foto: Reuters
Veselje poslancev ob sprejetju nove ustave, ki naj bi državo tri leta po protestih le pripeljala v polno demokracijo. Foto: Reuters

Narodna ustavodajna skupščina jo je potrdila z 200 glasovi izmed 216. Strokovnjaki menijo, da bo nova ustava zajezila politično krizo v državi, ki jo že več mesecev pretresajo razhajanja med islamisti in sekularnimi silami. Kriza se je začela lani, ko sta bila ubita dva sekularna politika.

Medtem je mandatar Mehdi Joma sporočil, da mu je uspelo oblikovati novo začasno vlado, v kateri bodo sedeli predvsem neodvisni ministri in tehnokrati. Joma bo državo vodil do novih volitev, kdaj jih bodo izvedli, pa še ni jasno.

Uspeh celotne politike
Končni dogovor o ustavi je bil sicer dosežen v petek, potem ko je vladajoča zmerna islamistična stranka Ennahda, ki je zmagala na volitvah, popustila pri več odprtih vprašanjih, med drugim glede tega, da se islamsko pravo v ustavi ne omenja. Dokument sicer zagotavlja svobodo verovanja, a navaja, da je islam državna vera.

V nedeljo po glasovanju so v parlamentu izobesili tunizijsko zastavo, poslanci so se objeli, predsednik skupščine Mustapha Ben Jaafar pa je poudaril, da "je nova ustava, čeprav ni popolna, rezultat soglasja".

Manj moči predsedniku
Nova ustava, ki so jo pripravljali kar dve leti, v prvi vrsti prinaša večje spremembe v delitvi oblasti med predsednikom in premierjem. Zadnji naj bi prevzel glavno vlogo v določanju državne politike, medtem ko naj bi se pooblastila predsednika precej zmanjšala. Predsedniku naj bi ostalo nekaj pomembnih odgovornosti, med njimi tudi na področju obrambe in zunanjih zadev.