"V Grčiji kriza še traja, kar pomeni, da je za skrajne stranke, kakršna je Zlata zora, še dovolj prostora. Po drugi strani se je ravno pred prvomajskimi prazniki začelo sojenje proti 69 članom Zlate zore, kar bi utegnilo širšo grško javnost predvsem pa volivce Zlate zore prepričati, da gre vendarle za neonacistično stranko, ki mora ostati brez podpore, njene člane pa je treba zaradi umorov več deset ljudi zapreti na dolge zaporne kazni," je o razmerah v Grčiji povedal Štamfelj. Foto: Reuters
Dejan Štamfelj
Dejan Štamfelj je za potrebe oddaje obiskal Nemčijo, Grčijo in Madžarsko. Foto: MMC RTV SLO
Jobbik
Stranka Jobbik je na Madžarskem v vzponu in po Štamfljevem mnenju se bodo zadeve spremenile šele, ko se bo z oblasti umaknil Viktor Orban. Foto: MMC RTV SLO/EPA

Skrajna desnica v Evropi je v porastu. To dokazuje dejstvo, da v Evropskem parlamentu sedi več predstavnikov skrajne desnice, pa tudi razmere v nekaterih državah, kjer so skrajno desne stranke postale pomembni soodločevalci državnih politik in privabljajo vedno več volivcev. Zato se je novinar Televizije Slovenija Dejan Štamfelj odločil, da bo z ekipo (režiser Siniša Gačić in snemalec Mitja Maček) obiskal Grčijo, Madžarsko in Nemčijo, kjer sta skrajno desni stranki Zlata zora v Grčiji in Jobbik na Madžarskem pomembni parlamentarni stranki, njuni privrženci pa vpleteni v umore priseljencev in Romov, gibanje Pegida, ki je nastalo lani jeseni v Dresdnu, pa je povzročilo povečanje rasnih napadov v Nemčiji.

"Ideja za oddajo je zorela najmanj eno leto, že lani pred volitvami v Evropski parlament se mi je zdelo, da bi bilo dobro obdelati to temo. Kot vemo, v poslanskih klopeh evropskega parlamenta od lanskih volitev sedi kar nekaj skrajnih desničarjev. Nekateri izmed njih se skrivajo za evroskepticizmom, v resnici pa gre po mnenju mnogih za navadne skrajne desničarje," nam je o prvotni ideji za oddajo povedal Štamfelj.

Oddajo Mednarodna obzorja: Območje strahu ste si lahko ogledali na 1. programu Televizije Slovenija. Zdaj je na voljo v MMC-jevem arhivu RTV 4D.

"V Grčiji smo snemali v času predčasnih volitev konec januarja. Tam sicer tisto najbolj surovo poulično nasilje nad priseljenci nekoliko popušča, a stranka Zlata zora vseeno ostaja tretja najpomembnejša sila v državi. Podobno je na Madžarskem, kjer predstavniki Jobbika za svoje politične cilje napadajo Rome, vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbana pa napade na Rome bolj kot ne nemo opazuje. V Nemčijo smo šli zato, ker so se tam lani jeseni začeli shodi Pegide. Po teh shodih so se namreč močno povečali rasistični napadi predvsem na Saškem, pa tudi drugod po Nemčiji," je še povedal avtor dokumentarne oddaje.

Stranka Jobbik je v vzponu
Kako pa ocenjuje stanje skrajne desnice v Evropi? "V Grčiji kriza še traja, kar pomeni, da je za skrajne stranke, kakršna je Zlata zora, še dovolj prostora. Po drugi strani se je ravno pred prvomajskimi prazniki začelo sojenje proti 69 članom Zlate zore, kar bi utegnilo širšo grško javnost predvsem pa volivce Zlate zore prepričati, da gre vendarle za neonacistično stranko, ki mora ostati brez podpore, njene člane pa je treba zaradi umorov več deset ljudi obsoditi na dolge zaporne kazni," je razmere v Grčiji opisal Štamfelj. Na Madžarskem so razmere malce manj spodbudne, saj je stranka Jobbik v vzponu in Štamfelj ocenjuje, da se bodo razmere tam začele spreminjati šele, ko bo z oblasti sestopil premier Viktor Orban. "Tudi udeležba na shodih Pegide se v zadnjih tednih zmanjšuje, zanimivo pa bo videti, ali bo gibanje preraslo v resno stranko in ali bo uspelo s svojo kandidatko na junijskih županskih volitvah v Dresdnu," je še dodal.

"Žrtve napadov ne morejo verjeti, da se kaj takega dogaja v Nemčiji"
"V Pakistanski skupnosti v Grčiji pravijo, da večina Grkov ni fašistov, imajo prijatelje med domačini, ki jim pomagajo. Po drugi strani so jezni na državo, ki jih ne ščiti, predvsem pa na policijo, ki velikokrat napadov na tujce sploh ne obravnava, oziroma policisti celo sodelujejo ali skušajo prikrivati dokaze rasističnih napadov," je o razumevanju problema pripadnikov manjšin povedal Dejan Štamfelj. "Na Madžarskem Romi zelo negotovo gledajo na svojo prihodnost, saj je uspelo Jobbiku Rome prikazati kot kriminalce in brezdelneže. Brez sramu se tako javno govori o tako imenovanem "ciganskem vprašanju" in "ciganskem kriminalu". Predstavniki romskih skupnosti se bojijo, da se bo preganjanje Romov še stopnjevalo," je še dodal, v Nemčiji pa so nad napadi na tramvajih in avtobusih popolnoma šokirani številni begunci iz držav z Bližnjega vzhoda, ki so zbežali pred smrtjo. "Enostavno ne morejo verjeti, da se to dogaja v tako urejeni državi, kot je Nemčija," je še povedal Štamfelj.

Sogovornike za svojo oddajo je na Madžarskem dobil brez težav. "V Jobbiku že nekaj časa gradijo populistično medijsko podobo, tako da so pripravljeni vedno stopiti pred kamero. Sami zase pravijo, da so zgolj domoljubi, po drugi strani pa organizirajo shode, na katerih njihovi člani salutirajo v nacističen pozdrav in zmerjajo Rome," nam je povedal Štamfelj. Drugače je v Grčiji, kjer so nekateri člani Zlate zore zaprti, drugi pa se z novinarji, razen z enako mislečimi, ne pogovarjajo. Tudi do predstavnikov Pegide je po Štamfljevih besedah težko priti, saj imajo novinarje za liberalna trobila in jih zmerjajo z "lügenpresse", kar pomeni lažnivi mediji, to pa je termin, ki so ga v Nemčiji nazadnje uporabljali nacisti, natančneje Hitlerjev minister za propagando Joseph Göbbels, ko je obračunaval z demokratičnimi mediji.

Razsežnost rasističnega nasilja je nepredstavljiva
Kaj pa ga je med ustvarjanjem oddaje najbolj presenetilo in šokiralo? "Najbolj vsekakor razsežnost rasističnega nasilja. Predvsem v Grčiji. Ko ti žrtve povedo, da so jih pretepali z železnimi palicami z jasnim ciljem, da bi jih ubili, je res strašljivo. O tem se premalo piše, govori. Podobno je na Madžarskem, kjer je bilo tudi nekaj podobnih umorov, morda je tam v tem trenutku celo huje kot v Grčiji, ker je Jobbik v vzponu in ima velik vpliv na javno mnenje. Taksisti velikokrat ne ustavljajo Romom, ljudje jim ne oddajajo stanovanj," je povedal Štamfelj. "70 let po koncu druge svetovne vojne bi mislil, da takšnih predsodkov vsaj pri veliki večini Evropejcev ni več, pa še zdaleč ni tako," je še zaključil.

Območje strahu
Območje strahu