Foto:
Foto:
ZDA bo imela v Iraku kmalu razporejenih okoli 3.000 vojakov. Foto: EPA
Kot pravi general Dempsey, razmišljajo o napotitvi več ameriške vojske v boje proti IS-ju v Iraku. A za zdaj naj bi bila to le možnost. Foto: Reuters
Dempsey meni, da bo morda iraška vojska potrebovala pomoč v bojih za Mosul in nadzor nad mejo s Sirijo. Foto: EPA

V svojem prvem poročilu preiskovalna komisija ZN-a predstavlja grozljivo sliko življenja na območjih pod nadzorom skrajnežev, pri čemer omenja pokole, obglavljenja, mučenje in spolno suženjstvo.

"Poveljniki Islamske države delujejo naklepno, vojne zločine in zločine proti človečnosti izvajajo z jasnim namenom napadov na osebe, pri čemer se zavedajo, da gre za civiliste ali neborce," navaja poročilo. Kot ugotavlja komisija, so poveljniki Islamske države osebno kazensko odgovorni za te zločine, zato poziva, naj se storilci privedejo pred roko pravice, na primer pred Mednarodno kazensko sodišče.

Poročilo je pripravljeno na podlagi 300 pogovorov z ljudmi, ki so zbežali z območij pod nadzorom džihadistov, pa tudi fotografij in videoposnetkov, ki so jih objavili sami skrajneži. Islamska država, ki je razglasila islamski kalifat na severu Iraka in v vzhodni Siriji, si poskuša podrediti civiliste ter s terorjem in indoktrinacijo obvladovati vse vidike njihovih življenj, še piše v poročilu.

Na seznamu zločinov Islamske države so pokoli, obglavljenja, tudi fantov, starih le 15 let, amputacije in bičanje v javnosti, ki so jih prisiljeni gledati prebivalci, vključno z otroki, uporaba otrok v spopadih, kamenjanje žensk do smrti zaradi domnevnega prešuštva, spolno suženjstvo in prisilne nosečnosti.

ZDA ne izključujejo sodelovanja v bojih
Načelnik generalštaba ameriške vojske general Martin Dempsey meni, da bodo morale ZDA morda neposredno sodelovati v bojih proti Islamski državi v Iraku.

Dempsey je to izjavil na odboru predstavniškega doma za oborožene sile manj kot teden dni po tem, ko je ameriški predsednik Barack Obama podvojil število ameriških enot v Iraku na 3.000.

Kot je dejal, je moč Islamske države (IS) v primerjavi z iraško vojsko takšna, da bi razmislil o opustitvi Obamove obljube, da se ameriški vojaki v Iraku ne bodo bojevali, poroča Guardian. Ponovna osvojitev Mosula, iraškega drugega največjega mesta, in nadzora nad mejo s Sirijo bo za iraško vojsko namreč zelo težka, je dejal Dempsey.

"Ne napovedujem, da bom predlagal, da tiste sile v Mosulu in ob meji spremljajo ameriške sile, a o tem gotovo razmišljamo," je dejal. V vsakem primeru pa naj bi bile nove ameriške napotitve v Irak "skromne" in tako obsežne kot v času, ko je Irak zasedlo 150.000 ameriških vojakov.

"Ne predvidevam okoliščin, v katerih bi bilo v našem interesu, da prevzamemo ta boj nase z velikim vojaškim kontingentom," je dejal Dempsey. Če pa iraška vojska ne bo želela zavzeti pokrajin Anbar in Nineve - večino ozemlja v Iraku pod nadzorom IS-ja - ali če bo iraški premier Haider Al Abadi sunite izključil iz oblasti, "bom moral prilagoditi svoje predloge", je še dejal najvišji ameriški general.

Dempsey je bitko za Mosul že prej označil za potencialno "odločilno" v vojni proti IS-ju, to oceno pa podpira tudi ameriški general Lloyd Austin, ki to vojno vodi.

Dempsey je ameriški kongres še prosil za "strateško potrpljenje" glede ameriške strategije v vojni proti IS-ju, ki naj bi trajala leta.

Skrajneži izgubili Baidži
Iraške sile so po več kot dveh tednih spopadov s pripadniki Islamske države zavzele strateško pomembno mesto Baidži na severu države. Mesto leži v bližini največje iraške rafinerije nafte. Je največje mesto do zdaj v državi, ki so ga iraške sile ponovno zavzele po začetku ofenzive skrajnežev junija letos. Iraška vlada nadzora nad mestom, ki leži na avtocesti do Mosula, ni imela več mesecev.

Islamska država se "širi"
Po sobotnem napadu ameriških zračnih sil na konvoj, v katerem naj bi bil ranjen tudi vodja IS-ja Abu Bakr Al Bagdadi, je v javnost prišel 17-minutni zvočni posnetek, na katerem naj bi prav Al Bagdadi komentiral zadnje ameriške poteze.

Oznanil je "širitev Islamske države" v Savdsko Arabijo, Jemen, Egipt, Libijo in Alžirijo, saj je IS sprejel prisego zvestobe različnih skupin iz teh držav. V Egiptu je tako zvestobo IS-ju prisegla oborožena skupina Ansar Beit Al Makdis.

Velika Britanija ostreje nad britanske džihadiste
Britanski premier David Cameron je napovedal nove, ostrejše ukrepe v odnosu do britanskih džihadistov, ki se vračajo domov. Tako bi jim država tudi prepovedala vstop v domovino, če na meji ne privolijo v to, da jih pospremi policija, preden sledi strog nadzor ali pregon.

Varnostne sile bi lahko tudi zasegle potne liste za do 30 dni in tako onemogočile odhod iz Velike Britanije ljudem, ki so osumljeni, da je njihova pot povezana s terorističnimi dejavnostmi. To bi veljalo tudi za mladoletne osebe, poroča BBC.

Letalskim prevoznikom bi poleg tega grozile kazni, če ne bi spoštovali zahtev po preverjanju potnikov in preprečevanju osumljenim osebam, da se vkrcajo na letalo.

Ti ukrepi naj bi veljali do dve leti z možnostjo podaljšanja, za njihovo nespoštovanje pa bi bila zagrožena tudi zaporna kazen. Pravni strokovnjaki sicer dvomijo o zakonitosti predlaganih ukrepov. Britanska vlada si želi, da bi bil predlog zakona sprejet do konca januarja prihodnje leto.

Medtem ko džihadisti kot glavni razlog za boj v Siriji navajajo britansko zunanjo politiko, pa Cameron pravi, da to ni vir problema. To nista tudi revščina ali marginalizacija, meni. Vir problema je po Cameronovih besedah "skrajni narativ".