Med deseterico najboljših šolskih sistemov na svetu se glede na lestvico svetovne konkurenčnosti, ki jo je izdelal Svetovni gospodarski forum (WEF), najpogosteje uvrščajo japonski sistem, kjer učenci in dijaki dosegajo odlične rezultate predvsem pri matematiki, pismenosti in znanosti, nizozemski sistem, kjer imajo učenci do srednje šole zelo malo domačih nalog, tamkajšnji otroci pa v šoli le redko občutijo pritisk in stres, in singapurski sistem, ki v nasprotju z nizozemskim velja za pravi "lonec na pritisk", saj učencem vse od vstopa v šolo vceplja tekmovalnost in boj za najvišje ocene, kar pa se nato kaže tudi pri izjemnih rezultatih, ki jih singapurski učenci dosegajo pri ocenjevanju PISA (Programme for International Student Assessment). Za dober šolski sistem velja tudi švicarski, ki je poseben v tem, da so šole večjezične, odvisno od kantona, v katerem učenci živijo, v srednjih šolah pa se dijaki ločijo glede na svoje sposobnosti (diferenciacija).

A največ zanimanja, proučevanja in poskusov posnemanja doživlja izobraževalni sistem na Finskem, ki ga nekateri opisujejo tudi kot "finski šolski čudež". Njegove glavne značilnosti so: vsi učenci, ne glede na svoje sposobnosti, se učijo skupaj v istem razredu, torej brez ločevanja in deljenja v skupine, domačih nalog je zelo malo, prvo in edino nacionalno preverjanje znanja imajo dijaki šele pri 16 letih, velika svoboda učiteljev pri delu z učenci ter posledično veliko zaupanje v učitelje, ki so poleg odvetnikov in zdravnikov tudi med najbolj zaželenimi in spoštovanimi poklici v državi.

Razvijanje veselja do učenja
Finski otroci v osnovno šolo vstopijo, ko dopolnijo sedem let, pred tem obiskujejo vrtec, kjer je poudarek na igri, učenju novih stvari in socializaciji. Osnovna šola ima devet razredov, tako da jo končajo s 16 leti, nato tri leta obiskujejo srednjo šolo, zatem pa imajo možnost vpisa na triletno višjo šolo ali petletno fakulteto. Finskemu sistemu strokovnjaki dajejo priznanje predvsem pri zgodnjih stopnjah izobraževanja, torej pri vrtčevski vzgoji in osnovnošolskem sistemu. Guardian navaja uglednega finskega strokovnjaka za izobraževanje Pasija Sahlberga, ki pravi: "Vrtci na Finskem otrok ne pripravljajo na vstop v šolo. Glavni cilj vrtca je zagotoviti, da so otroci srečni in odgovorni posamezniki, da se jim razvije veselje do učenja. Velik poudarek dajemo tudi igri na prostem, saj morajo otroci vsak dan najmanj 90 minut preživeti na svežem zraku."

Kot piše revija Smithsonian, so bili mnogi Finci ob prelomu stoletja močno presenečeni, ko so rezultati preverjanja PISA, ki preverja zmožnost otrok, da uporabijo pridobljeno znanje in spretnosti v vsakodnevnih izzivih, začeli kazati, da je finski izobraževalni sistem morda najboljši na svetu in da je država svetovna voditeljica na tem področju. Finski otroci so se posebej dobro izkazali pri znanju matematike, v znanosti in pri branju. Po več osvojenih prvih mestih na omenjenih testiranjih je Finska v zadnjih letih sicer nekoliko padla, a še vedno ostaja najboljša med evropskimi državami.

Najmanjše razlike med najslabšimi in najboljšimi učenci
Samosvoj finski izobraževalni sistem se je razvil v 80. in 90. letih 20. stoletja na temelju spoznanja, da ameriški in angleški sistem, ki na splošno veljata za dobra, v njihovi državi ne delujeta najbolje. Tako so premaknili starost vstopa v šolo na sedem let, kot gonilo razvoja družbe pa so tudi v šolstvo vpeljali koncept enakosti. Tako v finskih razredih ne poznajo nivojskega pouka ali delitve učencev po sposobnostih, kar ima za posledico, da je razlika med najboljšimi in najšibkejšimi učenci najmanjša na svetu. Tekmovalnost med učenci in med šolami skušajo čim bolj zatreti, učenja le za preizkus znanja ne poznajo, zasebnih šol tudi ne.

"Bistvo izobraževalnega sistema na Finskem je ideja, da je enakost glavna tako za gospodarski uspeh kot za blaginjo družbe. Poleg tega smo prepričani, da si majhna država, ki se pri kosanju z drugimi državami zanaša na ustvarjalnost, iznajdljivost in solidarnost, ne more privoščiti neenakosti ali razlikovanja pri šolanju ali zdravstvu. Šolski sistem ima namreč trdne temelje v sistemu socialne varnosti in javnega zdravstva. Na kratko, cilj Finske je, da vsi državljani napredujemo skupaj," je dejala profesorica z Univerze v Helsinkih Gunilla Holm.

Učitelj ima proste roke pri načinu in temi poučevanja
Ena izmed glavnih značilnosti finskega izobraževanja je tudi veliko zaupanje staršev šoloobveznih otrok do učiteljev, pa tudi zaupanje do učiteljev v družbi na splošno. Finskim učiteljem ni treba za vsako uro napisati podrobnih priprav ali predložiti letnega načrta dela, ne obstajajo niti inšpektorati, da bi jih nadzirali. Mnogo je odvisno od samih učiteljev, kako bodo poučevali, kaj in na kakšen način. Kot pišejo pri Smithsonianu, je tako skrivnost "najboljšega šolskega sistema na svetu" na prvi pogled popolnoma preprosta - zaupanje v učitelje.

Tudi pri Guardianu so napisali podoben članek, v katerem so po obisku več finskih izobraževalnih ustanov zapisali, da je prav visoka stopnja odgovornosti in avtonomije, ki je položena v roke finskih učiteljev, pravi kazalnik razvitosti družbe. Postati učitelj je velika želja mnogih Fincev, a le najboljši v generaciji so izbrani na petletni magistrski študij, ki velja za izjemno kakovostnega. Ko nato ti dobijo diplomo in se podajo v razred, je tako rekoč vse v njihovih rokah. Učiteljev nihče ne ocenjuje ali jim pred nos moli rezultate, ki so jih njegovi učenci dosegli pri različnih preverjanjih znanja. Imajo namreč popolnoma proste roke ne le glede načina poučevanja, ampak tudi učne snovi, ki jo bodo podali učencem.

Zaupanje, varovanje in spoštovanje drug drugega
Vsak učitelj se enkrat letno sicer pogovori z ravnateljem, a pogovor temelji na učiteljevi samooceni glede svojih šibkih in močnih lastnosti. "Zahteva, da bi moral učitelj predložiti dokaze za svoje dobre pedagoške metode ter pojasnjevati, kako in kaj uči, se zdi vsem Fincem absurdna in absolutno nepotrebna. Vsak učitelj si sicer zapiše, kaj je poučeval, a le zaradi učencev samih, ne pa zaradi svojih nadrejenih ali kogar koli drugega," je zapisal britanski učitelj John Hart, ki je po selitvi na Finsko začel poučevati v svoji novi domovini. Nacionalni preizkus znanja opravljajo šele dijaki pri 16 letih in takrat nihče ne razvršča šol po uspešnosti ali izrablja rezultatov za podžiganje tekmovalnosti med šolami. "Lastnost, zaradi katere je družba na Finskem odlična, morda celo najboljša na svetu, je ta, da njeni posamezniki zaupajo drug drugemu, pazijo drug na drugega in cenijo drug drugega," končuje svoje misli Hart.

Opuščanje klasičnih predmetov
Veliko zanimanja po vsem svetu je maja letos vzbudila napoved sivih glav finskega izobraževalnega sistema, da bi postopno začeli opuščati posamezne predmete železnega predmetnika in jih raje nadomeščati s projektnim učenjem, pri katerem si skupina učencev sama izbere temo, ki jo zanima, in jo nato sošolcem predstavi iz različnih zornih kotov. Avgusta lani je tako že postalo obvezno, da vse finske šole začnejo poučevati na bolj povezovalen način in da prepustijo učencem izbiro, v katero temo se bodo poglobili. Pri tem sta temelja tudi učinkovita raba sodobne tehnologije in izrabljanje virov zunaj šole, kot so pogovori z različnimi strokovnjaki ali predstavniki ustanov.

"Pouk tradicionalno dojemamo kot učenje različnih šolskih predmetov in podatkov, ki si jih je treba zapomniti, se jih naučiti, na primer pri računanju ali slovničnih pravilih. A ko pomislimo na trenutno najbolj pereče svetovne teme, kot so vojne, begunske krize, gibanje gospodarskih tokov, se zavemo, da na tak način učencem nismo dali orodij, s katerimi bi lahko razumeli tak večkulturni svet. Menim, da je velika napaka, če otrokom govorimo, da je svet preprost in da bodo lahko pogumno zakorakali vanj že, če si zapomnijo nekaj podatkov in pravil. Zato je pomembneje otroke naučiti razmišljanja in razumevanja, ob tem pa se še bolj zabavajo," je za BBC dejala Kirsti Lonka, profesorica na Univerzi v Helsinkih.

Popoldanske inštrukcije bolj izjema kot pravilo
Glede na to, da Finska že skoraj dve desetletji uživa sloves države z morda najboljšim šolskim sistemom na svetu, so mnoge države skočile v zrak in začele razmišljati, ali bi se dalo tudi to finsko novost prenesti v njihove šole. Mnogi strokovnjaki namreč težko razumejo, kako je lahko finski sistem, ki temelji na vstopu v šolo s sedmimi leti, malo domačih nalog, precej kratkem času, ki ga otroci preživijo v šoli, ter dolgem počitniškem obdobju, lahko tako učinkovit. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) potrebujejo finski učenci in dijaki tudi najmanj popoldanskih inštrukcij v primerjavi s šoloobveznimi v drugih državah članicah organizacije. Za primerjavo - britanski šolarji naj bi imeli letno kar 150 dodatnih ur inštrukcij več kot njihovih finski vrstniki, v šoli preživijo več časa, učitelji so pod stalnim nadzorom, a kljub temu se na merjenjih PISA Velika Britanija uvršča za Finsko. Kako je to mogoče?

Saku Tuominen, vodja projekta HundrEd, ki primerja različne šolske sisteme, kot ključni element uspešnosti finskih šol poudarja - zaupanje. Zaupanje staršev v šolo, da bo ta njihovim otrokom dala dobro izobrazbo, in zaupanje šole v svoje učitelje. "Ne prizadevamo si za najvišje uvrstitve v mednarodnih raziskavah znanja, ampak je naš cilj zadovoljstvo staršev in otrok s tem, kar jim nudimo. Raziskave kažejo, da se stopnja zaupanja javnosti v naš šolski sistem giblje okoli 90 odstotkov, in to je uspeh, s katerim se pohvalimo raje kot z uvrstitvami na mednarodnih lestvicah znanja," je dodal Tuominen.