Trojka Škofijske gimnazije, ki se je iz ZDA vrnila z zmago: Matej Tomc (prvi z leve), Lojze Žust, in Matevž Poljanc (na desni). Foto: MMC RTV SLO
Trojka Škofijske gimnazije, ki se je iz ZDA vrnila z zmago: Matej Tomc (prvi z leve), Lojze Žust, in Matevž Poljanc (na desni). Foto: MMC RTV SLO
Nagrada, ki so jo prinesli iz ZDA. Foto: MMC RTV SLO

Vedno, kadar koga vprašajo, kjer se vidi čez 10 let, ta odgovori: Počel bom to in to. Rad bi rekel, da bom najprej mož, oče in potem delavec. Da mi ne bo delo tista stvar, ki me bo gnala v življenju.

Matej Tomc o prihodnosti.
Do srednje šole nisem imel veliko stika z računalništvom, dejansko doma še vedno nimamo interneta in tudi računalniki so bolj iz kremenčkove dobe, pravi Matej, ki je na najboljši mogoč način sklenil prvo sodelovanje na tekmovanju. Foto: MMC RTV SLO
Na vprašanje, kako gleda na stanje v državi, Matevž trezno odgovori, da "sem se sam pri sebi sprijaznil, da mi službe ne bo dal nihče, da si jo bom moral ustvariti sam". Foto: MMC RTV SLO

Šel bi študirat v tujino, vendar pa so šolnine predrage. Da bi šel ven študirat, je tako nemogoče, ker so naše štipendije prenizke.

Matevž Poljanc o študiju v tujini.
Najprej mi je oče malo pomagal, ker se malo spozna na programiranje. Vedno mi je bilo zanimivo, da lahko nekaj napišeš in potem nekaj dela tako, kot ti želiš, pravi Lojze. Foto: MMC RTV SLO
Trojica z mentorico Heleno Medvešek, ki je vsako leto, odkar se je Škofijska gimnazija vključila v tekmovanje, z ekipo odšla v ZDA. Foto: MMC RTV SLO

Ko se začneš ukvarjati s programiranjem, začneš drugače razmišljati o vsem: kako in zakaj deluje?

Lojze Žust o motivaciji za tekmovanje
Fantje so navdušenci nad svetom tehnologije in računalništva, vendar pa to še zdaleč ni edino, s čimer se ukvarjajo: igrajo različne instrumente, se ukvarjajo s športom, Matevž pa se ukvarja tudi s fotografijo. Foto: MMC RTV SLO

Omenjeno tekmovanje z več kot tridesetletno tradicijo je celoletno računalniško tekmovanje, na katerem mladi tekmujejo v znanju programiranja in reševanja računalniških nalog. "Pri nas smo se v projekt vključili leta 2008 na pobudo takratnega ravnatelja g. Mlakarja, ki je predlagal, da bi tako, kot tekmuje partnerska šola iz Varaždina, tekmovali še mi," je pojasnila mentorica Helena Medvešek."Takratnim maturantom sem pokazala naloge in jih vprašala, ali bi jih to zanimalo. So malo pogledali in rekli, zakaj pa ne, sploh če bomo lahko na koncu odšli na tekmovanje v ZDA."

V šestih letih šest uvrstitev v finale
Vseh šest let se lahko gimnazija, ki je sicer v bistvu precej bolj družboslovno usmerjena, pohvali z odličnimi rezultati, saj se vsako leto uvrsti v finale tekmovanja. Drugič letos je na tekmovanju v isti kategoriji sodelovala tudi Gimnazija Vič, ki se je uvrstila na osmo mesto.

Samo tekmovanje, ki poteka v več kategorijah, ima štiri kroge predtekmovanj, v katerem vsak sodelujoči rešuje naloge posamezno. "Naloge dobimo od organizatorjev iz ZDA po elektronski pošti. Vsak tekmovalec mora napisati program, za kar ima 72 ur časa, potem pa na šolskem tekmovanju rešujejo še logično matematično-računalniške naloge. Ko končamo en krog tekmovanja, pregledam izide in rezultate pošljem nazaj v ZDA."

Od začetnih 10 do 15 tekmovalcev v zadnjem četrtem krogu predtekmovanja sodelujejo le še štirje ali pet tekmovalcev, iz katerih se potem oblikuje ekipa, ki potem tekmuje v finalu tekmovanja v ZDA, kjer imajo najprej 3,5 ure časa za reševanje štirih programerskih nalog, po premoru pa še uro in pol za teoretične naloge.

Celoletne priprave
Letos so imeli po predtekmovanju vse možne točke štirje dijaki škofijske gimnazije, a se je Rok Lekše odpovedal finalu zaradi priprav na fakulteto. V Denver v ameriško zvezno državo Kolorado so se tako konec maja odpravili Lojze Žust, Matevž Poljanc in Matej Tomc, na tekmovanje pa sta jih pripravljala Helena Medvešek in Jure Slak. Priprave so potekale v okviru računalniškega krožka. "Delali smo vse leto, vedno po pouku, potem pred finalnim tekmovanjem smo pa obdelali še dodatna poglavja in rešili vse mogoče naloge iz preteklih let. Lojze je že star maček, saj je bil na finalnem tekmovanju že tretje leto, Matevž se ga je letos udeležil drugič, Matej je bil pa novinec," je opisala priprave Medveškova.

Teoretičen del finalnega tekmovanja je bil po Matevževih besedah bolj specifičen, bolj kot sama težavnost nalog pa je bilo "problematično" veliko število nalog, ki jih je treba rešiti, zato je bila predvsem zelo pomembna natančnost. Pri programiranju pa gre za akumulacijo širšega znanja, ki ga premorejo tekmovalci. "Ravno v tem vidim našo dodano vrednost in ključ do uspeha. Imeli smo res dobrega mentorja, ki nas je dobro pripravil. Bili smo edina ekipa na finalu, ki je sprogramirala vse štiri naloge v celoti."

Delo so si organizirali zelo učinkovito. "Programiranje delamo vsi skupaj, eden začne takoj delati na edinem računalniku, druga dva rešujeta vsak svoj problem na papirju in potem se zamenjamo na računalniku. Seveda pa si ves čas medsebojno pomagamo, če je to potrebno," je dinamiko dela razložil Lojze Žust, ki je bil s tretjo udeležbo v finalu že pravi veteran. Kljub resnosti tekmovanja pa po programerskem delu tekmovanja niso mogli iz svoje navihane najstniške kože.

"Najprej smo imeli na vrsti programiranje in nam je šlo res zelo dobro. A da ne bi imeli prevelikega pritiska, smo profesorici rekli, da nam ni šlo dobro, in tako znižali pričakovanja," je povedal zanimiv pripetljaj Žust. A kot je takoj dodala Medveškova, ji je bilo hitro jasno, da so fantje odlično rešili programerske orehe in da se po lanskem drugem mestu letošnji ekipi obeta še stopnica višje.

Kako pa kaj dekleta?
"Na koncu smo bili na prvih treh mestih ekipe samo s po eno točko razlike,"
je pojasnil Matevž, a zmaga je zmaga in fantje so se je res močno razveselili. Glede udeležbe deklet na takšnih tekmovanjih je Matej pojasnil, da letos v njihovi ekipi ni bilo dekleta, je pa bila pred tremi leti. "So pa bile zelo uspešne Hrvatice, ki so sodelovale v zmagovalni ekipi v kategoriji senior 5," je še dodal Matej, Matevž pa je dejal, da je glavni vzrok za neudeležbo deklet njihovo nezanimanje za računalništvo in programiranje. "Hrvatici sta najboljši dokaz, da so dekleta enako dobra, vendar pa pač večine to ne zanima."

Na vprašanje, ali so bili na tekmovanju tudi lovci na talente z ameriških univerz, je Medveškova odgovorila, da jih ni bilo, ker je to bolj šolsko tekmovanje. "Na računalniški olimpijadi je bolj lov, tam je tudi več sponzorjev iz velikih podjetij in tudi nagrade so bogatejše. Nagrada na tem tekmovanju je bolj simbolična (dobili smo licenco za eno instalacijo Photoshopa in en bralnik Kindle Fire)," je pojasnila in dodala, da je zanje glavna nagrada oziroma motivacija odhod v ZDA.

Uspešna dijaka tudi že podjetnika
"Že sama pot, da greš v Ameriko, je super, plus še to, da se boš lahko dokazal na mednarodnem tekmovanju. V Sloveniji te imajo veliko bolj v čislih, če nekaj iz tujine prineseš, če si nekaj dosegel na mednarodni ravni,"
je razloge, zakaj se je udeležil tekmovanja, navedel Matevž. Skupaj z Matejem pa sta že v dijaških letih postala tudi podjetnika. V okviru projekta dijaškega podjetja 5m@jstrov sta skupaj z Lenartom Trevnom, Gašperjem Jelovčanom in Luko Žnidaršičem izdelala spletno aplikacijo »Zavarovalničar«, s katero so zmagali na natečaju zavarovalniškega združenja.

In kaj načrtujejo naprej? Lojze je končal gimnazijo in jeseni ga čaka prvi letnik študija računalništva. "Ne vem pa še točno, ali se bom bolj usmeril v matematično-algoritemsko programiranje ali v kreativno programiranje, torej ustvarjanje spletnih strani, zato sem šel bolj v splošno smer."

Tudi Matevž si svoje prihodnosti ne zamišlja zunaj računalniškega sveta. "To se mi zdi edino področje, kjer se vidim, da bom lahko delal v njem čez deset let. Všeč mi je, da ni omejitev, razen domišljije in znanja. Dejansko si sam sebi meja. Na tem področju lahko z enim računalnikom in brez velikega začetnega kapitala dejansko ustvariš nekaj velikega, kar bo uporabljalo na tisoče uporabnikov. Na drugih področjih je brez precejšnjega začetnega kapitala veliko težje uspeti," razmišlja Matevž, ki se čez deset let vidi v svojem IT-podjetju.

Malce drugačno prihodnost pa zase vidi Matej. "V družini je zdravstvo smer, v katero gredo vsi, in tudi mene to že od nekdaj zanima. Me pa tehnična plat bolj vleče kot splošno učenje za zdravnika, zato nameravam na elektrotehniko, smer biomedicinska tehnika."

Vedno, kadar koga vprašajo, kjer se vidi čez 10 let, ta odgovori: Počel bom to in to. Rad bi rekel, da bom najprej mož, oče in potem delavec. Da mi ne bo delo tista stvar, ki me bo gnala v življenju.

Matej Tomc o prihodnosti.

Šel bi študirat v tujino, vendar pa so šolnine predrage. Da bi šel ven študirat, je tako nemogoče, ker so naše štipendije prenizke.

Matevž Poljanc o študiju v tujini.

Ko se začneš ukvarjati s programiranjem, začneš drugače razmišljati o vsem: kako in zakaj deluje?

Lojze Žust o motivaciji za tekmovanje