Znanost in tehnologija
(9)

Poudarki

  • Milijarda evrov za vsako misijo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 7 glasov Ocenite to novico!
Sonce
Podoba dinamične sončeve kromosfere, ki jo leta 2007 posnel teleskop Hinode. Foto: Nasa
Sonce
Zaradi visokih temperatur bo sonda sonce opazovala skozi majhne odprtine v močnem ščitu. Foto: Nasa

Dodaj v

Esa načrtuje globlji vpogled v Zemljino sonce

Najbolj ambiciozna misija do zdaj
5. oktober 2011 ob 10:50
London - MMC RTV SLO

Vesoljska sonda Solar Orbiter, ki jo bo v misiji preučevanja Sonca leta 2017 izstrelila Evropska vesoljska agencija (ESA), se bo Soncu približala na le 42 milijonov kilometrov oddaljenosti.

Gre za eno izmed dveh misij, ki jih je v načrte do leta 2025 vključila Evropska vesoljska agencija. Poleg preučevanja Sonca (kar velja za do zdaj najzahtevnejši vesoljski projekt) je Esa na srečanju delegatov agencije izbrala še eno misijo - preučevanje temne snovi in temne energije. Gre za pojava, ki po mnenju znanstvenikov prevladujeta v vesolju in tako močno vplivata na njegovo širjenje, kar se je potrdilo tudi s podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za fiziko znanstvenikom Saulu Perlmutterju, Brianu Schmidtu in Adamu Riessu, ki so odkrili, da se vesolje širi s trajno pospešeno hitrostjo.

Veseli me, da so Nobelovo nagrada za fiziko podelili za raziskovanje pospešenega širjenja vesolja, je dejal Alvaro Gimenez, eden izmed direktorjev Ese in dodal, da gre za ugotovitve, ki so povezane z Esinim projektom Euclid. Euclid je teleskop, ki ga bo Esa uporabila za mapiranje razporeditve galaksij, da bi dobili svež vpogled v, kot je dejal Gimenez, "temne skrivnosti" vesolja, piše BBC.

Milijarda evrov za vsako odpravo
Tako Euclid kot Solar Orbiter bosta Eso in partnerje stala vsak okoli milijardo evrov. Pri projektu proučevanja Sonca bo namreč sodelovala tudi Nasa, ki bo prispevala dva merilna instrumenta, s katerima bosta opremljeni sonda in raketa, ki s katero bodo sondo izstrelili. Gimenez je prepričan, da bodo podatki, ki jih bo zbrala Sončeva sonda, postali referenčni pri raziskavah solarne fizike v prihajajočih letih. Sondo naj bi na pot poslali leta 2017, Euclid pa naj bi v vesolje "pogledal" dve leti pozneje.

Misiji sta bili izbrani po štirih letih razprav, v katerih so sodelovali raziskovalci in inženirji iz vse Evrope. Projekta sta v končnem izboru (gre za načrtovanje misij do leta 2025) premagala tudi predlog iskanja planetov s teleskopom Plato. Samo Esa bo v vsak projekt vložila do 600 milijonov evrov, posamezne države pa bodo prispevale instrumente in opremo plovil ter financirale lastne raziskovalce, ki bodo procesirali in interpretirali podatke zbrane na misijah.

Sončeva sonda bo v Sonce kukala izza močnega ščita
Misija Sončeve sonde (Solar Orbiter) je že pred izborom veljala za favoriziran projekt. Sonda naj bi na Zemljo pošiljala meritve energetskih delcev in magnetnih polj v Sončevi bližini. Poleg tega naj bi razkrila nove bodobe Sončevih "polarnih" regij, saj bo njena eliptična orbita uravnana tako, da bo sledila rotaciji zvezde in tako določeno področje opazovala dlje, kot je to mogoče zdaj.

Zaradi visokih temperatur se bo sonda "skrivala" za ščitom, njeni instrumenti pa bodo v Sončevo "peč" kukali skozi majhne odprtine. Bistven cilj misije namreč ni, da bi na Zemljo pošiljala visokokakovostne fotografije Sonca (čeprav znanstveniki upajo, da ji bo uspelo tudi to), ampak to, da se čim bolj približa Soncu in poveže dogajanja na njem z dogajanji v vesolju, je pojasnil znanstvenik Tim Horbury.

"Solarni veter in množični izbruhi iz Sončeve korone - ne vemo natančno, od kod prihajajo in kako natančno nastanejo. Solar Orbiter nam lahko pri razumevanju teh pojavov pomaga ," je dodal Horbury.

Medtem ko je misija Solar Orbiter prerasla Eso, saj se je vanj že vključila Nasa, pa naj bi misijo Euclid Esa za zdaj izvedla sama. A tudi to bi se lahko v prihodnosti spremenilo, saj Naso pri načrtovanju podobnega projekta ovirajo finančne omejitve. Nasin teleskop WFirst bo tako pripravljen šele, ko bo Euclid (v skladu z načrti) že v vesolju, zato obstaja možnost, da se Nasa vključi tudi v ta projekt.

A. K. K.
Prijavi napako
Komentarji
Nighthawk.si
# 05.10.2011 ob 18:16
V bistvu je Sonce ime za "našo" zvezdo :)

in zvezd je malo več kot nekaj miljard ;)
Dejstvo
# 06.10.2011 ob 09:11
Očitno je znanost drugorazredna tema, saj so za članke o znanosti zadolženi najmanj pismeni in razgledani novinarji, ki so še slabši prevajalci povrh.
kanalija
# 05.10.2011 ob 15:19
Ja, nekaj milijard jih je..
kazam123
# 05.10.2011 ob 12:15
V sonce se ne sme gledati.
FrancL
# 05.10.2011 ob 21:57
Zopet članek poln napak. Ne samo glede samega prevoda in strokovnih izrazov... mene moti predvsem to, da 'prevajalec' ne more za sabo prebrati članka vsaj enkrat ter ga popraviti.

RTVSLO bi morala skrbeti za slovenski jezik!!!
Optimus
# 05.10.2011 ob 18:36
haha Zemljino sonce
mirfak
# 05.10.2011 ob 23:34
Naše sonce je povsem pravi izraz. Sonce z veliko je seveda ime naše zvezde, če zapišemo z malo postane sopomenka zvezdi. Tak pomen se pogosto uporablja.
el CARTEL
# 05.10.2011 ob 21:56
ja ni samo "naše" sonce, ampak je kar od vseh planetov te galaksije (še bolj natančno pa smo predvsem mi sončevi, torej je sončeva zemlja prej kot obratno, vsaj glede na pomembnost)

a ima ta sonda kaj povezave z napovedanimi hudimi sončnimi nevihtami naslednje leto?
komunist
# 05.10.2011 ob 15:10
Zemljino sonce? Velika začetnica! Obstaja še kako drugo Sonce?
Kazalo