Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Kolikšen bo prihranek?
  • Bezos rakete prvi ponovno uporabil, a niso letele v vesolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 73 glasov Ocenite to novico!
Falcon 9
1. stopnja že uporabljenega falcona 9 je uspešno pristala na vodni ploščadi Of Course I Still Love You. Foto: SpaceX
Eksplozija falcona 9 v zraku leta 2015. Tega so se v tokratnem poskusu najbolj bali. Foto: Reuters
Dragon
Kapsula podjetja SpaceX za posadko Crew Dragon na testiranjih pri Nasi. Prvič naj bi jo uporabili prihodnje leto. Svojo kapsulo sicer prispeva še podjetje Boeing (CST-100 Starliner). Foto: SpaceX
Falcon 9
Falcon 9 je relativno poceni, a ne povsem zanesljiva raketa. V zadnjih letih so imeli z njo precej težav, medtem ko se konkurenčni Ariane lahko pohvali z brezhibnim delom. Foto: Reuters
Falcon 9
Fotografija enega prejšnjih pristankov na ploščadi sredi morja. Foto: SpaceX
Blue Origin
Tudi podjetje Blue Origin razvija ponovno uporabne rakete. Na posnetku test njihovega raketnega motorja. Foto: Blue Origin
SLS
SLS bo najmočnejša raketa vseh časov in tudi najdražja. Predvidoma večkrat uporabni Falcon Heavy utegne biti precej cenejši, čeravno nekoliko manj zmogljiv. (Podoba je računalniško ustvarjena.) Foto: NASA/Marshall Space Flight Center
Orion
Naslednik Apolla, vesoljska ladja Orion. En modul zanjo razvija tudi Esa. (Podoba je računalniško ustvarjena.) Foto: Nasa
Charles Bolden, Elon Musk
Na levi odhajajoči administrator Nase Charles Bolden, na desni prvi mož podjetja SpaceX Elon Musk. Veliko bo odvisno od tega, kdo bo nadomestil Boldena in ali bo podjetju SpaceX leta 2018 uspel pristanek na Marsu z lastno tehnologijo. To utegne biti hud udarec za raketo SLS. Foto: NASA/Bill Ingalls

Dodaj v

Zgodovinski dosežek podjetja SpaceX odpira novo dobo potovanj v vesolje

Večkratna uporabnost raket
30. marec 2017 ob 22:03,
zadnji poseg: 31. marec 2017 ob 00:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Podjetje SpaceX je dokazalo, da je mogoče rakete uporabiti večkrat. Prva stopnja falcona 9, ki je letela že lani in tudi pristala, je zdaj dosežek ponovila, kar pomeni začetek nove dobe potovanj v vesolje.

Podjetje SpaceX je v noči na petek z izstrelišča na Floridi (ZDA) v nebo poslalo raketo falcon 9. Gre za poseben primerek, kakršnega v zgodovini še ni bilo. Njen ključni del je namreč lani aprila že letel in potem samodejno, varno pristal na morski ploščadi. Zdaj je dosežek ponovil, s čimer je podjetje Elona Muska dokazalo, da je ponovna uporaba raket ne le možna, temveč tudi dovolj varna.

Prva stopnja je tista, ki vsebuje devet motorjev merlin in gorivo in predstavlja 80 odstotkov stroška izdelave rakete. SpaceX se zato nadeja precejšnjega zmanjšanja stroškov potovanj v vesolje in v orbito. Ni pa še znano, kolikšnih.

SpaceX je postopek pristankov prvih stopenj od zgodovinskega prvega že dodobra izpopolnil. Utečeni so do te mere, da praktično vsako prvo stopnjo dobijo nazaj, naj bo na kopno ali na ladjo. A do zdaj še nobene ni znova posadil na izstrelitveno ploščad.

Dogodek spada med najzanimivejše vesoljske misije letos.

Bo prihranek res bistven?
Ključno vprašanje pristanku navkljub ostaja odprto. Koliko je podvig stal? Če namreč reciklaža raket ne prinese zadostnega prihranka, potem je dolgoročno nesmiselna. Ni nujno, da ga bo. S ponovno uporabo stare prve stopnje se res ohranijo dragoceni motorji in druga oprema. A varnostni standardi v vesoljski industriji so visoki, vsak del je treba pregledati in testirati, ali jim še ustreza, izvesti čiščenja itd.

Poleg tega enkratne rakete zahtevajo manj testiranja in so lahko manj kakovostno grajen kot tiste za reciklažo, kar prinese manj stroškov.

Tudi Nasa je v prejšnjem stoletju začela program vesoljskih čolničkov (Space Shuttle), da bi pocenila tovorjenje v nižjo Zemljino orbito. A izkazalo se je, da so mnogokrat uporabni čolnički, pravzaprav vesoljske ladje s krili za pristajanje, hudo dragi. Čeprav so po vsaki izstrelitvi poiskali in ponovno uporabili tudi dele pomožnih potisnih raket, to ni ravno prispevalo k omembe vrednemu prihranku. Razlog je tičal v dragem vzdrževanju, ki je zaposlovalo tisoče ljudi.

Tudi pri raketah falcon 9 bo vzdrževanje stalo, koliko, ni znano. Bo pa to - v primeru uspešnega recikliranja vsaj na srednji rok - jasneje pokazal trg. Če bo SpaceX polete na recikliranih falconih 9 tržil bistveno ceneje (in bo to dejanska posledica nižanja stroškov, ne marže), potem bo razlika pomenila prikaz dejanskega prihranka.

Tudi motorjev merlin ne bodo mogli v neskončnost znova in znova vgrajevati, ampak jih bodo morali prej ali slej odpisati. Musk je v več intervjujih zatrdil, da bi jih lahko uporabili tudi stokrat, a realnejša številka naj bi bila med 10 in 20 uporabami.

Podjetje SpaceX je s ceno 61 milijonov dolarjev na vzlet falcona 9 že zdaj eden najcenejših ponudnikov, kar je konkurenco, denimo Ariane Space ter United Launch Alliance, že prisililo v nižanje cen in poenostavljanje proizvodnje. Zelo konkurenčni so sicer Kitajci s svojimi raketami dolgi pohod, ki že začenjajo nositi evropske satelite.

SpaceX ima bogato zgodovino
Podjetje SpaceX je v 15 letih delovanja že opozorilo nase. Kot prvi zasebnik je utirilo satelit v orbito in prav tako kot prvi zasebnik opravilo oskrbo Mednarodne vesoljske postaje s kapsulo Dragon. Kot prvo je, kot rečeno, varno vrnilo prvo stopnjo rakete nazaj na tla po orbitalnem poletu. Zdaj pripravljala različico Dragona za posadko. Nasa jih želi zase - poleg plovil še dveh drugih podjetij - da bi si povrnila zmožnost prevoza ljudi na ISS. Za to storitev že leta plačuje Rusiji.

Predvidoma čez nekaj mesecev bo SpaceX prvič preizkusil dolgo napovedovano težkonosilno raketo Falcon Heavy, ki bo takrat najsilnejša na svetu. Ne bo pa najmočnejša v zgodovini, saj jo med drugim presega veteran Saturn V, ki je pred desetletji proti Mesecu pošiljal kapsule Apollo.

Že leta 2018 do Lune in Marsa?
Podjetje SpaceX ima tudi širše načrte. Njegov prvi mož je pred kratkim napovedal, da bo že prihodnje leto na Mars poslal prilagojeno različico Dragona, Red Dragon, ki naj bi na rdečem planetu tudi pristal. To bi bil še en zgodovinski dosežek. To bi bil prvi zasebnik s pristankom na Marsu (to je do zdaj uspelo le dvema državama), pa še najtežji, saj do zdaj tam ni končalo še nič niti približno sorodne mase.

Še več. Prav tako leta 2018 naj bi poslal dva vesoljska turista na pot okoli Meseca. To bi bil prvi odhod ljudi zunaj sfere nižje orbite Zemlje (okoli 300-400 kilometrov višine) po letu 1972. Načrt je časovno in izvedbeno tako agresiven, da so številni strokovnjaki na področju izrazili dvome o njem. Z vidika napredka pri raziskovanju vesolja bi bilo še posebej skrb vzbujajoče, če bi morebiti premalo pripravljena misija povzročila smrtne žrtve.

Za večplanetarno človeštvo
Njegov dolgoročni načrt je ustvariti kolonijo z več tisoč ljudmi na Marsu do leta 2050. Poleg zaslužka za to navaja antropofilske razloge. Človeštvo bo na Zemlji prej ali slej izumrlo, za preživetje pa se mora čim prej spremeniti v večplanetarno vrsto, trdi. Stopnja razvoja civilizacije, ki omogoča selitev drugam, je posledica milijonov let razvoja. Okno za selitev pa se bo morda kmalu zaprlo, pa naj bo zaradi globalnega segrevanja, nevarnosti umetne inteligence, nuklearne ali kakšne naravne katastrofe. Zato ga je treba izkoristiti, trdi v ZDA preseljeni Južnoafričan.

Ena ključnih predpostavk za vse te načrte je drastično znižanje stroškov potovanj v vesolje, ponovna uporaba raket pa eden ključnih faktorjev pri znižanju.

Načrti so izjemno ambiciozni. A do zdaj je Musk dokazal, da je izpolnil praktično vse napovedi, čeprav nekatere s časovnim zamikom.

Imel je tudi nekaj večjih neuspehov. Kar nekaj falconov 9 je eksplodiralo, zadnjič kar na ploščadi dan pred vzletom.

Musk sicer stoji tudi za električnimi avtomobili Tesla, številnimi projekti na področju umetne inteligence ter svežem iskanju vmesnika možgani-računalnik; znan je še po soustanoviteljstvu v PayPalu.

Nasa z Orionom in SLS-om
Početja podjetja SpaceX v manjšo zadrego postavljajo Naso, ki ima podobne načrte na drugi opremi, le izvedba je postavljena bolj v prihodnost - in tudi dražja je. S kapsulo Orion in raketo SLS, ki bo ob uporabi po nosilnosti presegla Falcon Heavy, namerava čez nekaj let izvesti prvi, poskusni polet okoli Meseca brez posadke.

Musk je član odbora strateških svetovalcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je Nasi proračuna za letošnje leto ni spremenil. Večje spremembe, o katerih so špekulirali pred njegovim nastopom, morda še prihajajo. Vsekakor pa je njegova ekipa dala precejšen poudarek spodbujanju razvoja zasebnega sektorja vesoljske industrije.

Bezos ima podobne načrte
Znotraj zasebnega sektorja se razvija manjše rivalstvo med podjetjem SpaceX in podjetjem Blue Origin v lasti Jeffa Bezosa, znanega po Amazonu. Blue Origin je SpaceX prehitel s prvim pristankom rakete in ponovno uporabo. A to je storil z manjšo raketo, ki ni letela v vesolje. Zdaj ima v razvoju težkonosilko New Glenn, ki naj bi bila po zmogljivosti podobna raketi Falcon Heavy. Uporabljal naj bi jo za turistične polete okoli Lune in nazaj.

Video 1: Prenos v živo

Video 2: Posnetek pristanka na kopnem

Video 3: Pristanek na ploščadi z druge perspektive


Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
rezonator
# 30.03.2017 ob 23:32
pohvala za članek, tudi če je samo prevod. Še nas šopajte s tem!

Meni se zdi ful dobro, ker obstajajo entuzijasti kot je Musk. Tudi če projekt ne bo (povsem) uspel, bo dal nekaj novih odgovorov, zato bo naslednjemu lažje.
sik
# 30.03.2017 ob 23:05
Ponovno odličen prispevek, ki jih je zadnje čase kar precej na mmc na to temo.
happy schimetzky
# 31.03.2017 ob 08:13
Kot prvo, tisti, ki pravite, da itak nima smisla, ker so planeti svetlobna leta daleč... Tudi Amerika, ali pa le rokavski preliv so nekoč za naša prednike bili "svetlobna leta daleč" in tudi za nekoga, ki se odloči, da bo prvič pretekel maraton, a ko gre na prvi trening komaj prisopiha do 2km, se zdi 42km svetlobna leta daleč... pa zato ne pomeni, da mora odnehat.

Temu se pravi razvoj in čeprav danes nimamo tehnologije za potovanje niti približno blizu sv. hitrosti to ne pomeni, da so današnji poskusi in izumi zaman. Vsi pripomorejo k napredku in so pomembnma stopnica proti temu, da bomo nekoč mogoče potovali s hitrostjo blizu svetlobne in obiskovali ali naselili druge planete. Če ne bo teh stopnic, potem ne bomo res nikoli prišli na noben drug planet. Izumi ne delujejo tako, da sediš na kavču in hraniš lačne otroke iz drugega konca sveta in kar naenkrat se bo na tvojem dvorišču ponudila raketa sposobna sv. hitrosti in si boš ti rekel "aha, še dobro, da človeštvo prejšnja stoletja ni izgubljalo časa s poleti na luno in mars, ker bi itak šele danes prišli do te rakete, ki stoji pred mano".

Vsa ta tehnologija in znanje, ki ga danes premoremo nas pripravlja na to, da bomo nekoč šli na druge planete. Potovanje z večjo hitrostjo je nuja, ampak pred tem je potrebno rešiti druga vprašanja in ravno s temi se sedaj (tudi) ukvarjajo: kako pristat, kako reciklirat, kako poselit, kako preživet gravitacijo, kako se izgoniti oz. preživeti trke, sevanja, itd. itd.
Tudi če bi danes imeli motor, ki bi nas poganjal s svetlobno hitrostjo človeštvo ni pripravljeno na pot na mars, tako da je res brezveze, da omenjate, da zaradi tega naj ukinejo vse poskuse prihoda na mars zato, ker nimamo tehnologije za prit niti do najbližje zvezde- kaj ima to v tem trenutku razvoja slpoh veze?

Druga stvar so pa tisti, ki vse obrnete na to, da "so ljudje na svetu lačni, oni pa mečejo miljone v neko vesolje". Si upam trditi, da so isti skeptiki obstajali, ko se je letalstvo začelo razvijati. Zanimivo da danes pomoč do teh ljudi, ki potrebuje pomoč pride izključno zaradi letal. In podobno je z drugim razvojem- zdravil, hrane, materialov, komunikacije itd. Vse to se je začelo v nekem laboratoriju med iskanjem in raziskovanjem nečesa, ki ni imelo veze z humanitarnostjo oz. z neposredno pomočjo lačnim v državah tretjega sveta, a imajo tudi ti danes veliko koristi od tega. In podobno bo z vesoljem. Že danes recimo obstaja marsikateri bolnik, ki bi mu pri zdravljenju ali rehabilitaciji prišla prav breztežnost, ki jo lahko le v vesolju izkusimo in s cenejšimi leti v vesolje bi se tudi takim to omogočilo, zakaj pa ne.

Danes bi se lahko vsi mi osredotočili samo na to, da rešimo lakoto v svetu, ampak s tem bomo na dolgi rok le povzročili to isto lakoto na še širšem območju. Razvoj mora biti in to na vseh področjih sicer je konec s človeštvom...
gozdar1
# 31.03.2017 ob 07:57
Upam, da se zavedaš da je danes manj lačnih kot pred 100 leti in velika zasluga za to gre prav znanosti. Druga stvar je eksplozivna rast prebivalstva v tretjem svetu ampak tu je znanost kriva samo tega da je zmanjšala umrljivost.
MatjazP
# 31.03.2017 ob 13:35
Po svetu 20 milijonov lačnih, ampak še vedno je pa najbolj važno, da pridemo na Mars. Kul, Človeška neumnost res ne pozna meja.

Po svetu stotine miljonov lačnih, ti pa visiš na internetu!??!
Trubadur
# 31.03.2017 ob 12:55
@gremyus
Po svetu 20 milijonov lačnih, ampak še vedno je pa najbolj važno, da pridemo na Mars. Kul, Človeška neumnost res ne pozna meja.


najbolje, da greš hranit teh 20m lačnih.. pa ne bodo več lačni, mi pa medtem časom gremo na Mars.
satyr
# 31.03.2017 ob 06:55
Vso srečo, znanost (astronomija) bo sigurno profitirala od vseh teh misij...
Saphan
# 31.03.2017 ob 08:26
Noro. Čestitke Musku in SpaceX. Uspehi, ki jih doživlja SpaceX so močan veter v jadra raziskovanja vesolja in kot kaže tudi začetek druge zlate dobe vesoljske industrije. Komaj čakam na 2018, ter potem še 2020 in vse ostale misije na Mars in da bom še v svojem življenju doživel človeka na drugem planetu.
Kobalt
# 31.03.2017 ob 00:34
se pa res lepo vidi zaobljenost Zemlje :)
Hohštaplerija
# 30.03.2017 ob 23:16
Musk... eden redkih z neoporečno vizijo na koncu vse te neuporabne navlake in trpljena človeka. Mesija nove dobe.
Vongobongo
# 02.04.2017 ob 14:02
Tetka

Ti pa res nerazumes idejo razvoja nase druzbe. In ce ze omenjas milijone in lacne, zakaj se ne obesis na vojasko industrijo, ki zapravlja mnogo vec kokr znanstvena industrija?
Pac-Man
# 31.03.2017 ob 16:13
Trubadur
# 31.03.2017 ob 12:40

a jo niso Neil, Butt in ostali obkrožili že 69?
--------------------------------

Prvi so jo obkrožili Borman, Lovell in Anders. Že leta 68.

Partizan Miha
# 31.03.2017 ob 13:15
Eni ste res troli, bravo elon musk, edini človek na tem planetu s katerim bi zamenjal svoj lajf !
ciracara
# 01.04.2017 ob 15:05
Folk, ki nastopa v videotih ima okrog 25-30 let in so že glavni inžinerji v SpaceX-u.

V Sloveniji pa za izdelavo nekega kosa, ki je nekje v avtu potrebuješ 10 let izkušenj, da prideš do približno iste ravni odgovornosti?
Kobalt
# 31.03.2017 ob 15:15
Kje ste vsi Ravnozemljci?


Verjetno so si ogledali video, ki ga omenjaš, a ker so skeptiki so se podali na pot do roba Zemlje, da se prepričajo. Sedaj pa tavajo v krogu :)
Do Brasil
# 31.03.2017 ob 11:00
Tole je resnicno kvanten preskok in sicer cisto iz drugega vidika. Do sedaj je rakete namrec v vseh drzavah poganjal vojaski denar in tehle uspehov se lahko vsi veselimo, vsaj dokler bodo poganjali civilne rakete!
bad brains
# 31.03.2017 ob 09:46
Hexen, če bi opice nekoč razmišljale tako, kot ti razmišljaš danes, bi bil ti opica. Razumeš ?
nuLanuLanuLa
# 31.03.2017 ob 01:00
Dlje??? Smo biološka bitja z vsemi omejitvami, ki spadajo zraven.

Tu se zadnjič bral, da so našli nek planet, ki bi lahko bil primeren za življenje (ob teh člankih se vedno spomnim na Interstellar) nekih 40 svetlobnih let daleč. V članku na tem portalu sem tudi bral, da bomo mogoče pri vesoljskih potovanjih dosegli 10% svetlobne hitrosti. To pomeni, da bi tja potovali 400 let. Kar me pa še bolj fascinira pri teh nepredstavljivih številkah je to, da bi potem, ko bi prišli na ta planet in "poklicali" nazaj na Mamo Zemljo, signal potoval nazaj 40 let. Se pravi bi za en takle kozmični dialog:
- Živjo. Prispeli smo.
- super. Kakšno vreme imate.
- Odkar smo prispeli je že nevihta. Kako na Zemlji.
- Vroče.

In da bi ta Vroče še prispel v ušesa tistega tam daleč, bi trajalo 200 let.

Mislim, da bo precej bolje, da se nehamo iti Ikaruse in raje poskrbimo za naš čudovit planet. Častimo cel kup enih abstraktnih pojmov, namesto da bi kot naši pra predniki častili, slavili in skrbeli za našo Mati Zemljo.
brzyy
# 31.03.2017 ob 00:32
wooho..uspelo :D
paraBellum
# 30.03.2017 ob 23:45
@hexen

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem in nima veze s SpaceX raketno tehnologijo.
King Viljem
# 30.03.2017 ob 22:25
Bezos v vsaki stvari vidi le profit. Musk pa ima se druge ambicije... Naj uspe obema!
dunbar
# 31.03.2017 ob 07:58
Nula nula@ Ne pozabi na efekt relativnosti. Potovanje s hitrostjo 10 odstotkov svetlobne hitrosti, pomeni tudi, da za potnika čas počasneje teče. Prostor-čas je v sodobni fiziki enovit pojem, čas je 4. dimenzija in če potuješ tako hitro v prostoru, se čas upočasni.
Hijena
# 31.03.2017 ob 07:00
Pohvalno, napredek je.
Vendar malo preveč so optimistični, glede 70 let stare tehnologije. Za medplanetarna potovanja so rakete (petarde) malo preslabe. Za Luno najbrž da bo dovojl, za Mars pa je že rizično, za kakšne druge planete pa neuporabno (človeške posadke).
kovček
# 06.04.2017 ob 20:40
Kaj pa je zdj s tisto "Misijo Mars One"? A je bil to res samo nateg? Škoda, če je bil samo nateg.
ElTorro
# 01.04.2017 ob 15:46
tudi če bi potovali s svetlobno hitrostjo praktično to ni izvedljivo
Če bi potovali s svetlobno hitrostjo (oziroma 99,9999% ker 100% teorija pač ne dovoljuje) bi bilo to popolnoma izvedljivo.

Pri 99% svetlobne hitrosti bi recimo čas na plovilu tekel toliko počasneje, da bi po "lokalnem času" na plovilu za pot potrebovali le 7 mesecev. Pri 99,9% svetlobne hitrosti bi bil čas potovanja le 2 meseca.

Seveda so te hitrosti nedosegljive, ampak, če bi jih lahko dosegli, bi bila pot praktično precej kratka.
tomtom
# 31.03.2017 ob 13:25
Musk = inventor
Bezos = investor

razlika je očitna
MatjazP
# 31.03.2017 ob 00:41
O tem sem sanjal kot otrok.. bravo SpaceX.

Pa ne omenjajte BlueOrigin v istem članku .. ker so vsaj 15 let zadaj..
aljaz26
# 31.03.2017 ob 00:38
Zgledal je pa fejk..glih zmanka streama ko je treba pristat, se uklopi, raketa točno pred kamero:D
dharma
# 30.03.2017 ob 22:12
Dane so dovoljene sanje, jutri je nov dan.
HOR
# 09.08.2017 ob 20:24
In potem vse tiho je bilo...
helsinki
# 06.04.2017 ob 16:18
kobalt, rob zemlje je antarktika, sedaj mogoče bolj veš, kaj je razlog za Antarctic treaty, a misliš, da je to kr tko brezveze? To je z namenom, da se prepreči ljudem iti na antarktiko. Mislim, da boš prej ti odletel iz vrteče se kugle miljon+ kmh in vsa voda in oceani, kot pa da bi jaz padel iz ravne zemlje. Osnova narave fizike je, da je voda vedno ravna in najde svoj level, 70%zemlje je voda=zemlja je ravna. Edino, če boš začel s kakšno psevdo znanostjo in fikcijo, ki nima veze z realnostjo in se je ne da eksperimentirat.
janezi
# 06.04.2017 ob 11:16
bravo Američani.imajo znanje,pogum...Stokanje javkanje ne rešuje problemov !!!
tetka
# 02.04.2017 ob 23:21
Večina znanosti v ZDA je itak za vojaške namene.....se pa strinjam....stroški za vojsko so nenormalni in previsoki.
recog
# 02.04.2017 ob 09:54
... saj do zdaj tam ni končalo še nič niti približno podobne (in ne sorodne) mase ...
izo
# 02.04.2017 ob 04:11
Musk = inventor

lol.
geni7us
# 31.03.2017 ob 15:34
vidi se da je spacex zelo močen tekmec proti ostalim, me zanima če bo pred naso postavil kolonije na marsu
Trubadur
# 31.03.2017 ob 12:54

Grommm

ne razmišljaš slabo, vendar 70let staro razmišlljanje... si že slišal za relativnostno teorijo. Čas je dimenzija in je relativen, premikanje pa tudi glede na to, iz katerega zornega kota gledaš. Po tretji dimenziji se tudi ne moreš premikat... razen s pripomočki(helikopter).Tako je čas četrta dimenzija, vendar še nimamo prevoznega sredstva, s katerim bi se lahko premikali po času.
Težava pri času je le v tem, da moje preteklosti ne more nihče spremenit, lahko pa spremenim prihodnost, da bo takrat sedanja preteklop drugačna...
mb128
# 31.03.2017 ob 11:06
No naj še omenim Bezusov uspeh.
http://www.sciencealert.com/jeff-bezos-gave-us-our-first-glimpse-inside-blue-origin-s-new-shepard-capsule
timojarozica
# 31.03.2017 ob 10:15
A že kotira na borzi ? Rabim mastno zaslužit.
nuLanuLanuLa
# 31.03.2017 ob 01:05
Mal sem falil - 160 let bi signal potoval sem ter tja, za en tak small talk.
mb128
# 30.03.2017 ob 22:28
No ja, upam da mu uspe. Če ne zaradi drugega pa zato, da bo človek naredil korak naprej.
Kar se pa večplanetarnega človeštva tiče pa samo sledeče. Ja kam pa človek lahko, glede na trenutni tehnološki nivo, sploh gre?! Lahko sanjamo o Marsu na Luni lahko postavimo par postojank in že je game over. Ergo o večplanetarnemu človeštvu bomo lahko začeli sanjat šele takrat ko bomo izumili nek drug pogon. Potem pa so tukan še druge zadeve. Recimo umetna težnost. Mislim, recimo da na Trapistu 1 obstaja vsaj en planet, ki bi utegnil podpirati človeka. Kako dolgo pa bi potrebovali da pridemo do tja? No, bodimo vsaj superoptimisti če že ne kar fantasti in recimo, da bi rabili do Trapista 1 5. let. Mislim, kako je bilo že s tistim astronavtom, ki je na ISS preživel ~ leto dni?! Če smo realni je človek večji ali manjši INVALID!
Ergo če hočemo govoriti o človeštvu kot večplanetarnem človeštvu bo to človeštvo moralo izumiti še marsikaj do takrat pa je govor o večplanetarnem človeštvu le pravljica!
Trubadur
# 31.03.2017 ob 12:40
namerava čez nekaj let izvesti prvi, poskusni polet okoli Meseca brez posadke.
a jo niso Neil, Butt in ostali obkrožili že 69?

varnostni standardi v vesoljski industriji so visoki, vsak del je treba pregledati in testirati, ali jim še ustreza, izvesti čiščenja itd

če bi se tega držali, potem Chellenger ne bi eksplodiral...

po vsaki izstrelitvi poiskali in ponovno uporabili tudi dele pomožnih potisnih raket, to ni ravno prispevalo k omembe vrednemu prihranku
tole je tudi za lase povlečeno. V primeru, da je to res, si narediš tabelo, ugotoviš, da so imeli vzdrževalci plačo graditelja+material.

.. takih bedarij od članka pa na tako uglednem portalu nisem pričakoval... najbolj me je razveselila slika "odhajajočega" Charlesa, ki je oblečen kot leta 69 :-)
Saphan
# 31.03.2017 ob 10:40
Musk pravi, da do konca leta ali najkasneje v začetku naslednjega, nameravajo izvesti ponovni let boosterja v roku 24h po izstrelitvi, kjer praktično ne bodo menjavali nič hardwarea in bodo samo dotočili gorivo. In če vemo, da gorivo predstavlja 0.3% cene rakete...
hexen
# 30.03.2017 ob 22:53
Pač, invalidi bi se dričali v zrak gor in dol in so pripravljeni plačati ogromno denarja za to (kdo razume te otročje Kitajce?), pa bo industrija naredila nov trg, cilj je polet v vesolje za vsak žep in to bo res revolucionaren prispevek k ekologiji.
Sci-fi
# 31.03.2017 ob 08:32
Zdaj je dosežek ponovil, s čimer je podjetje Elona Muska dokazalo, da je ponovna uporaba raket ne le možna, temveč tudi dovolj varna.

Po dveh poskusih... ne vem. Za satelite bo menda držalo.
Kobalt
# 31.03.2017 ob 00:11
še 16 minut
HOR
# 01.04.2017 ob 16:19
Musk je del establishmenta, ki prodaja meglo o skorajsnji super medeni bodocnosti, nad vodo pa se drzi z drzavnimi subvencijami iz denarjaj davkoplacevalcev, zaradi cesar s svojo kasto ze uziva medeno sedanjost na racun zalujocih ostalih
Grommm
# 31.03.2017 ob 08:37
P O J A S N I L O

A

Čas NI dimenzija.
Čas je razmerje med dvema vrstama premikanja.

Čas-prostor je oznaka za prostor, v katerem lahko merimo
razmerje med dvema ali več vrstama premikanja s tem,
da eno premikanje vzamemo kot konstanto.

V prostoru brez premikanja ali z enim premikanjem NI časa,
ker ne moremo določiti razmerja.

_______________

B

Znanstvenik, ki nima fantazije, znanstvenik, ki nima vizije - ni znanstvenik ampak spada med "tehnično osebje".

Če boste pogledali stare SF filme, boste videli koliko več fantazije/vizije imajo znanstveniki v primeri z režiserji filmov ali pisci cenene SF literature. Samo prvi film Vojna zvezd poglejte .. ima kdo mobitel? Tablico?
KLIPAN
# 31.03.2017 ob 06:08
Upam, da jim uspe in da se cela Amerka čim prej preseli na Mars.
HOR
# 31.03.2017 ob 14:01
Od dveh uesnih poskusov do zanesljivosti in ekonomicnosti na nivoju ruskih raket je se dalec...
Kazalo