Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Predsedniki so včasih krepko preusmerili Naso
  • Na seznamu za odstrel najverjetneje ARM, del Potovanja do Marsa
  • Ponoven fokus na raziskovanje z astronavti
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 61 glasov Ocenite to novico!
Luna, naselbina
Koncept lunarne kolonije, kot ga razvija Esa. Neko mero naklonjenosti ji je izkazal že obstoječi prvi mož Nase. Se bodo ZDA pridružile? Foto: Nasa
Donald Trump
Trump je o področju vesolja med kampanjo in po izvolitvi dajal dokaj splošne izjave. A en poudarek je jasen: Naso vidi precej globlje v vesolju, in to s človeško posadko. Foto: Reuters
ARM
Najverjetnejši kandidat za ukinitev je misija ARM. Foto: Nasa
       Vesolje je tista meja, na kateri se ameriške sanje lahko pretvorijo v navdih za cel svet. Naša svoboda in naš pogum nam omogočata, da se lotevamo velikih izzivov. Teh je v vesolju neskončno. Ni ga bolj neprijaznega, celo sovražnega okolja. Ni večjih razdalj za prečenje. Toda Američani intuitivno vedo, da je usoda svobodnih ljudi tam zgoraj, pri zvezdah. Donald Trump se popolnoma strinja.       
 Navarro in Walker, Trumpova svetovalca za področje vesolja
ISS, jezero Čad, Bodele, Tibesti
Mednarodni vesoljski postaji se čez slabih deset let predvidoma izteka življenjska doba. Že zdaj potekajo bitke, kam preusmeriti takrat sproščeni denar. Foto: Jezero Čad in peščeni vihar v nižini Bodele
       Ameriški vesoljski program trpi zaradi izjemne finančne podhranjenosti.       
 Navarro, Walker
SLS
SLS bo najmočnejša raketa vseh časov in tudi najdražja. Trumpova svetovalca se sprašujeta, zakaj Nasa porablja denar zanjo, če podobne kapacitete razvija zasebni sektor, in to za precej manj denarja. (Podoba je računalniško ustvarjena.) Foto: NASA/Marshall Space Flight Center
Orion
Naslednik Apolla, vesoljska ladja Orion. En modul zanjo razvija tudi Esa. Trumpova svetovalca se ponovno sprašujeta - zakaj? Zasebni sektor ima več podobnih kapsul že na koncu razvojne poti. (Podoba je računalniško ustvarjena). Foto: Nasa
Space Exploration Initiative
Predstavitvena grafika za program Space Exploration Initiative, ki ga je odobril George Bush starejši. Načrt je bil precej dolgoročen, dvajsetleten, in je predvideval tako ponoven obisk Meseca kot človeka na Marsu. Ukinil ga je naslednji predsednik ZDA, Bill Clinton. Foto: Nasa
Constellation
Tudi program drugega Busha, Georgea Busha mlajšega, je predvideval vrnitev na Mesec. Program Sozvezdje je ukinil njegov naslednik, Barrack Obama. Foto: Lockheed Martin Corp.
Charles Bolden, Elon Musk
Na levi odhajajoči administrator Nase Charles Bolden, na desni prvi mož podjetja SpaceX Elon Musk. Veliko bo odvisno od tega, kdo bo nadomestil Boldna in ali bo SpaceXu leta 2018 uspel pristanek na Marsu z lastno tehnologijo. To utegne biti hud udarec za raketo SLS. Foto: NASA/Bill Ingalls

Dodaj v

Se s Trumpom ZDA vračajo na Mesec?

Predsedniki so včasih krepko preusmerili Naso
24. december 2016 ob 06:53,
zadnji poseg: 24. december 2016 ob 13:40
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nasa je najpomembnejša vesoljska agencija na svetu. Njen glavni šef je predsednik ZDA, in ta se bo kmalu zamenjal, z njim pa tudi Nasine prednostne naloge. Kot v preteklosti lahko pričakujemo menjavo številnih programov.

Ameriška vesoljska agencija je trenutno nosilka nekaterih najodmevnejših programov raziskovanja vesolja. Letno obrne okoli 17 milijard evrov, torej dva proračuna Slovenije, in z njimi izvaja toliko vesoljskih misij, da je ne dosežejo vse druge vesoljske agencije sveta skupaj. Največ pozornosti trenutno prejema njeno Potovanje do Marsa (Journey To Mars), ki namerava po letu 2030 v rdeči prah pustiti odtis astronavta, levji delež prispeva k Mednarodni vesoljski postaji (ISS), pripravlja najzmogljivejši teleskop, ki bo videl skoraj do rojstva vesolja ... Seznam misij ter nalog je resnično obsežen, daleč predolg za članek.

Vprašanje je, koliko se bo popis spremenil, potem ko bo predsedovanje ZDA tudi uradno prevzel novoizvoljeni Donald Trump. To ne bi bilo nič nepričakovanega, saj je podobno ravnalo skoraj vseh 11 predsednikov ZDA v času obstoja Nase. Vsak je pustil svoj odtis, nekateri so tudi radikalno črtali velike programe in postavljali temelje za nove.

Špekulacije v praznem prostoru
Ker Trump med kampanjo ni dajal veliko izjav na temo Nase in vesolja, pa tudi po njej so te bolj splošne, je v zainteresirani javnosti izbruhnilo ogromno špekulacij. Ameriški mediji pišejo, da naj bi Trump popolnoma odpravil program Nasinih satelitov za preučevanje Zemlje, ukinil razvoj največje rakete na svetu SLS ter vesoljskega plovila Orion, morda celo ugasnil projekt Pot na Mars.

Še več, celotno področje naj bi izgubilo svoj prioritetni status zaradi državnih financ. Trumpovi načrti vključujejo obsežnejša zmanjšanja davkov (in s tem manj prihodkov v proračun) in ogromen, 1000-milijardni paket vlaganj v infrastrukturo (in s tem ogromno obremenitev proračuna). To naj bi ustvarilo močen javnofinančni pritisk in reze pri porabi na drugih področjih, vključujoč raziskovanje vesolja.

Vse to so za zdaj zgolj ugibanja, ki v prostoru, izpraznjenem stališč in politik, bogato vznikajo in ki se lahko zelo hitro izkažejo za napačna. Morda.

Posredni namigi
Kako bo torej Trump prek svojih ljudi usmerjal Nasin 17-milijardni proračun? Še največ je mogoče izbrskati iz stališč njegovih svetovalcev iz predvolilne kampanje. Takrat sta za področje vesolja Trumpu svetovala Peter Navarro in Robert S. Walker. Po izvolitvi sta na vesoljskem portalu SpaceNews opisala svojo vizijo. Poudariti je treba, da ne Navarro ne Walker ne bosta funkcionarja v prihodnji administraciji ZDA, niti ne bosta kandidirala za vodstvene položaje v Nasi, zato je vsebina za sklepanje na prihodnost omejeno uporabna. Vse se lahko drugače obrne. Vseeno na tej točki v času predstavlja najbolj oprijemljiv odsev tistega, kar prihaja. In sodeč po vsebini je daleč od tega, da bi Trump začel rezati denar Nasi, prej nasprotno.

Podala sta oceno, da je ameriški vesoljski program danes "finančno izjemno podhranjen". Nasa je namreč na vrhuncu prejemala več kot štiri odstotke zveznega proračuna, zdaj štirikrat manj. Krivdo sta pripisala "šibkemu gospodarstvu pod Obamo" in "pomanjkanju strateške vizije". "Trump pa razume - tako kot nekoč Ronald Reagan - da brez močne ekonomije ni okrepljenega vesoljskega programa."

Stališča do neke mere sledijo keynesijanski ekonomiki. Avtorja zagovarjata višja državna vlaganja v vesoljske (torej visoke) tehnologije med drugim zato, ker naj bi imele velike multiplikativne učinke širše v gospodarstvu in družbi. "Pretekla vlaganja v raziskovanje vesolja so se briljantno obrestovala in vzpodbudila gospodarstvo, našo varnost ter zavest o ciljih naroda," sta zapisala.

Zunaj orbite daleč v črnino
Da bi iz Nase še lahko izvlekli takšne dobrobiti, je po njunem mnenju treba vlogo "napisati na novo". Danes je agencija "zreducirana" na taksi med kopnim ter nižjo orbito, saj se še največ ukvarja s pošiljanjem novih satelitov za opazovanje Zemlje vanjo, pa z nenehnim oskrbovanjem ISS-ja. Dlje skoraj nikoli ne dregne. Navarro ter Walker sta prepričana, da je treba stanje presekati in Naso spremeniti v pravo raziskovalko globokega Osončja ter vesolja. Ne le to, zastavila sta zelo ambiciozen in dolgoročen cilj. Nasa mora nič manj kot do konca stoletja poslati ljudi po Osončju, kamor se da, torej z astronavti obiskati vse planete in pritlikave planete, asteroide (razen plinastih velikanov, kjer se ne da pristati).

Primanjkljaj v tehnološkem razvoju je še vedno ogromen, a ravno to je dober izziv in razlog za Nasin obstoj, ocenjujeta Trumpova svetovalca v kampanji.

Pogledu pritrjuje tudi dejanska Trumpova izjava, da bo Naso osvobodil vloge logistične agencije za nižjo orbito in jo "preusmeril med zvezde". Izjave je lično zbral portal Planetary Society.

Preporod Apollove dediščine
To pomeni dobre novice za vse tiste, ki navijajo za marsovsko kampanjo. Pa tudi za vse tiste, ki si že 40 let želijo, da se človek vrne v vesolje. Tiste ljudi, ki so bili priča odmevni seriji obiskov Meseca med letoma 1969 in 1972. Takrat so v ZDA obstajali tekoči trakovi, ki so redno izgotavljali nove rakete Saturn V ter vesoljske ladje Apollo. Astronavti so redno zapuščali orbito Zemlje in vandrali stotisoče kilometrov stran do objekta, ki ga je živelj na Zemlji milijarde let le gledal. Z nekaj nadgradnjami bi te redne linije lahko raztegnili le dlje in dlje. Takrat so bili strokovnjaki prepričani, da je prvi človek na Marsu pred letom 1980 dejstvo.

Pa je pod predsednikom Richardom Nixonom - tudi zaradi nesrečne odprave Apollo 13 - prišlo do konca politike "bianko čekov" in s tem konca serijske proizvodnje vesoljskih ladij. Nasa se je po razgretih razpravah in pod Nixonovim končnim blagoslovom preusmerila k vesoljskim čolničkom, ki veslajo le do orbite in nazaj. Noben človek od leta 1972 ni več ušel gravitaciji Zemlje. Poleg tega se je progam Space Shuttle izkazal za nesorazmerno drag in je proračun Nase obremenjeval vse do leta 2010.

Dodatni motorji za Mars
Zdaj je homo sapiens sapiens na dobri poti, da se vrne v globoko črnino. Obama je taistega leta Nasi dal nalogo, naj do leta 2035 pošlje ljudi do Marsa in nazaj, in to je predsedniški ukaz, ki ga morajo po najboljših močeh spoštovati. Nasa je tako nemudoma začela razvijati dovolj silen pogon, da lahko ves potreben tovor zažene do četrtega planeta Osončja - Space Launch System (SLS, vesoljski izstrelitveni sistem). To bo najmočnejša raketa vseh časov, zgrajena na številnih ostankih programa vesoljskih čolničkov. Nosila bo vesoljsko ladjo Orion, ki je prav tako v razvoju. To je dvojček, ki je manjkal vse od ukinitve Apollov.

Zakaj Nasa, če lahko zasebniki
Na tej točki utegne biti Trumpova podpora mešana oziroma nezanesljiva. Po trditvah svetovalcev bo prednostna naloga vrnitev ljudi v raziskovanje vesolja in obisk vseh primernih planetov, kar priča v korist Potovanju na Mars. A ne nujno s SLS-om in Orionom. Svetovalcema gre precej v nos, da agencija vzporedno z zasebnim sektorjem razvija zelo drage lastne kapacitete, ki bi jih lahko zagotovila ceneje. SpaceX naj bi še letos prvič prižgal Falcon Heavy, težkonosilno raketo, primerno za Mars. Muskova kapsula Dragon V2 za posadko je tudi skoraj pripravljena in namenjena prav marsovskim logom. Boeing razvija svoj CST-100 Starliner.


Zakaj Nasa podvaja kapacitete, ko pa delo za njo opravlja zasebni sektor, se sprašujeta svetovalca. To postavlja pod vprašaj državna SLS ter Orion ali pa vsaj zmanjšuje življenjsko dobo teh projektov. Ne nazadnje je sodelovanje oziroma prenos nalog na zasebni sektor mantra večjega dela republikancev že od Reagana, ki je temu prilagodil vesoljsko zakonodajo. Po drugi strani pa SLS ter Orion prinašata delovna mesta v določenih zveznih državah, s tem pa tudi podporo med volivci. Ukinitev nasprotno. Tudi zato je Richard Nixon v 70. letih podprl projekt vesoljskih čolničkov, ki je delo dal v politično pomembni Kaliforniji. Kaj bo Trump storil z megalomanskimi raketami in vesoljskimi ladjami, ostaja odprto vprašanje.

Pri tem ni nepomembno, da je na primer Elon Musk, prvi mož SpaceX-a, v novem Trumpovem odboru strateških svetovalcev.

Lunarna kolonija dobiva zagon
Velika konkurenca marsovskemu projektu je vrnitev človeka na Mesec. Med prednostne naloge jo je postavil že Obamov predhodnik George W. Bush. Ta je odobril projekt Sozvezdje (Constellation), izjemno ambiciozen program, ki so ga pri Nasi celo označili za "Apollo na steroidih". Nasa ga je razvijala šest let, nato pa ga je nova Obamova administracija enostavno ukinila. Vizija vrnitve človeka na Luno do leta 2020 je ugasnila - in tudi to je razlog, da bi Trump lahko enostavno odkljukal celoten projekt Potovanje do Marsa, če ne zgolj njegovih sestavnih delov.

Mesec je precej manj draga avantura kot Mars. Ljudje so tam že bili, le zaraščene stezice bi bilo treba znova pregaziti. Prednosti je še veliko. Mesec bi lahko postal dolgoročna postojanka za odprave dlje v vesolje zaradi šibke gravitacije, ki ji ni tako zahtevno uiti. In še pomembneje: na njem je veliko vodnega ledu, ki se lahko razbije v vodik, torej gorivo, in kisik za kurjenje in dihanje. Mesec kot bencinska črpalka za prihajajočo dobo rudarjenja asteroidov? Ni nemogoče. Države se na to pripravljajo. Luna je tudi sama potencialen vir nekaterih zelo dragocenih snovi, uporabnih pri tehnologiji prihodnosti (jedrski fuziji), in je koristna kot potencialna komunikacijska ter teleskopska postojanka. Veliko razlogov torej za preverbo, kje je res pristal Neil Armstrong.

Esa že nekaj let navija za projekt lunarne kolonije na oddaljeni strani Meseca. Generalni direktor Ese Johann-Dietrich Wörner redno potuje po svetu in poskuša nabrati dovolj podpore zanj. Še več, prve korake v obliki oglednih pristajalnikov Esa že pripravlja v sodelovanju z ruskim Roscosmosom. Morda jih bo celo prehitel ameriški zasebnik Bigelow Aerospace, ki si je za cilj postavil leto 2025. Bo morda Trump hotel skočiti na ta vlak? Ne nazadnje to spada v koncept okrepljenega človeškega raziskovanja vesolja.

Esa si je lunarno kolonijo zamislila kot nadomestek mednarodne vesoljske postaje. ISS ima zagotovljeno mednarodno financiranje do leta 2024. Zatem utegnejo partnerji staro postajo zapustiti in sprostiti milijarde dolarjev, ki naj bi se deloma kanalizirali v mednarodno postojanko na Mesecu.

Ameriški politični analitiki Trumpu pripisujejo toplejši odnos s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom, zato utegne imeti manj zadržkov za sodelovanje pri projektu, v katerega je vključena Rusija. V prid Luni kaže tudi t. i. tranzicijska ekipa, ki jo je Trump imenoval za pregled delovanja Nase. V njej je dosti ljudi, ki so bili v preteklosti precej naklonjeni programu Sozvezdje ali pa se z Mesecem raziskovalno ukvarjajo, poroča Space.com.

Najverjetneje ne bo vrtanja po asteroidih
Ne glede na vse to je na seznamu za odstrel zelo verjetno misija Asteroid Redirect Mission (ARM, Misija za preusmeritev asteroida). Nasa jo že dolgo "prodaja" kot korak na poti proti Marsu, pri tem pa ni ravno prepričala vse strokovne javnosti. V sklopu ARM-a naj bi vesoljsko plovilo zagrabilo manjšo asteroidno skalo (do deset metrov), jo pripeljalo v orbito pri Luni, nakar naj bi po letu 2020 do tja odleteli astronavti in vanjo povrtali. S tem naj bi testirali marsikatero tehnologijo, potrebno za Potovanje na Mars. A za vesolje specializirani mediji so dokaj enotni, da če bo kaj črtano s seznama, bo to ravno ARM. Do Marsa se lahko pride po precej bolj ravni črti.

Kaj bo z vremenskimi sateliti
Precej razburjenja je še vedno v tistem delu Nase, ki se ukvarja s preučevanjem domačega planeta. Nasa okoli desetino letnega proračuna nameni zemeljskim satelitom, ki preučujejo podnebje, toplogredne pline itd. V nebo poleti približno eden na leto. Ne le Trump, tudi republikanci na splošno so precej nenaklonjeni tovrstni dejavnosti. Pogosto izražajo dvome, da je za globalno segrevanje kriva človekova dejavnost, in vremenske satelite često označujejo za del "aktivistično zaznamovane znanosti".

Ameriški mediji špekulirajo, da bo Trump vse to kar ukinil ali pa radikalno zmanjšal financiranje. Njegova svetovalca pa govorita o nekoliko drugačnem scenariju. Opazovanje Zemlje bi prenesla na drugo državno agencijo NOAA, ki se ukvarja z vremenom in oceani in je zato po njunem mnenju precej bolj primerna za to početje. Ali bo pri tem prišlo do denarnega reza? Mogoče.

Vojna v vesolju
Svetovalca sta svoje drugo večje besedilo vizije na portalu SpaceNews posvetila varnosti v vesolju. Mednarodno pravo povsem prepoveduje orožje v vesolju, ta kraj naj bi bil posvečen združevanju narodov in "skupni dediščini človeštva". Toda v ZDA se vse bolj bojijo za svojo jato satelitov. Slednji so hrbtenica komunikacije in izvidništva za njihove oborožene sile, torej izjemno pomembni. Toda Rusija, Kitajska in ZDA so že vse dokazale, da so sposobne satelite sklatiti z neba, in Američani se za svoje precej bojijo. Še posebej Kitajsko sumijo, da intenzivno razvija kapacitete za vojevanje v orbiti Zemlje. Trumpova svetovalca sta zato zapisala, da se mora Amerika temu področju še posebej posvetiti. Še ena velika preizkušnja za staro Pogodbo o vesolju.

"Vesolje je tista meja, na kateri se ameriške sanje lahko pretvorijo v navdih za cel svet. Naša svoboda in naš pogum nam omogočata, da se lotevamo velikih izzivov. Teh je v vesolju neskončno. Ni ga bolj neprijaznega, celo sovražnega okolja. Ni večjih razdalj za prečenje. Toda Američani intuitivno vedo, da je usoda svobodnih ljudi tam zgoraj, pri zvezdah. Donald Trump se popolnoma strinja," skleneta Navarro in Walker.


Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
luckyss
# 24.12.2016 ob 08:13
@nemi
Na mesec? Ali nas niso v osnovni šoli učili da se v slovenščini reče Luna?


Lune so naravni sateliti planetov..naši Luni je ime Mesec..
maxbernie
# 24.12.2016 ob 08:28
Brez skrbi da spremembe poročanja o Trumpu, če bo do nje res prišlo, niso naredili v uredništvu. Očitno je sedaj ni več dvomov, kdo bo predsednik ZDA in so dobili nove direktive gospodarjev o poročanju.


Povsem kul članek o Nasi, eni (in isti) pa spet kislice v glavi.
Nisem Robot
# 24.12.2016 ob 07:31
Iz Sevnice na luno!!! <3
whisky
# 24.12.2016 ob 10:20
tyhobrahe uf teb se je pa dogajal ponoč:)...Luna je magnet v velikosti nekaj nogometnih žog.:)... ta je še boljša kot una, da je zemlja ploščata:)
karambo
# 24.12.2016 ob 08:07
binder dandet
vsebino Niste normalni MMC. Clanek o jedrskem orozju, clanek o trumpu in putinu, clanek o ivanki, clanek o drugi hceri, clanek o nasa....skocli ste na trump bandwagon, pa tega sploh opazite ne.


Brez skrbi da spremembe poročanja o Trumpu, če bo do nje res prišlo, niso naredili v uredništvu. Očitno je sedaj ni več dvomov, kdo bo predsednik ZDA in so dobili nove direktive gospodarjev o poročanju.

MMC služi kot propagandi stroj in skozi to prizmo je potrebno gledati vse zunanje politične vsebine.
Pac-Man
# 24.12.2016 ob 10:04
tyhobrahe
# 24.12.2016 ob 09:07

Ko bo stopnja kisika v tropskem pragozdu presegla magično mejo še dovoljenih procentov kisika v kubičnem metru zraka, takrat poti nazaj ni več, tropski pragozd posledično začne umirat.
--------------------------------

Nimaš pojma.

Binder Dandet
# 24.12.2016 ob 07:52
Niste normalni MMC. Clanek o jedrskem orozju, clanek o trumpu in putinu, clanek o ivanki, clanek o drugi hceri, clanek o nasa....skocli ste na trump bandwagon, pa tega sploh opazite ne.
ABADON
# 24.12.2016 ob 10:52
Ha ha ha kaksne sekate nekateri! To je pa res zabavno brat. In potem se cudimo, da ljudje verjamejo v mucenike in posmrtno zivljenje.
Pac-Man
# 24.12.2016 ob 09:28
Krimsky
# 24.12.2016 ob 09:11

Leta 2019 bi ob okrogli obletnici res lahko poslali gor robotizirani modul s fotoaparatom visoke ločljivosti.
----------------------------

Bo 2017 okej?

http://www.digitaltrends.com/cars/audi-lunar-rover-launch-scheduled/
neutrino
# 24.12.2016 ob 13:10
Človeštvo smo res bedna vrsta:
Za medsebojno pobijanje porabimo letno 1680 milijard $.
Za raziskovanje vesolja porabimo letno 42 milijard $.
To je gledano na vse države sveta skupaj.
Vojaški proračuni sveta so torej 40-krat večji kot vesoljski.

Ali še drugače:
Od 1. do 10. januarja se že vrže več v vojaški proračun sveta kot se bo v celem letu porabilo za raziskovanje vesolja.
Mi si - kot vrsta - ne zaslužimo priti do zvezd s tako globalno mentaliteto.
Ljubiljančan
# 24.12.2016 ob 09:34
Če bi bil urednik MMC, bi Mesec popravil v Luno. Tako kot nekje drugjod pritisk (ker gre za fizikalno količino) v tlak, Mlečno cesto v Rimsko cesto in karbon v ogljik.
mazapan
# 24.12.2016 ob 09:06
@nemi
Luna ali Mesec (oboje z veliko začetnico) sta imeni, ki ju v slovenskem jeziku uporabljamo za poimenovanje Zemljinega satelita oziroma lune. Torej, ko govoriš o planetarnih satelitih splošno lahko rečeš luna (z malo začetnico), tej, ki jo mi vidimo skoraj vsako noč pa luna, Luna ali Mesec.

Mi smo prevzeli obe imeni za satelit, verjetno po starih Grkih, ki so luno prav tako imenovali z dvema imenoma. Ime Mesec (tudi iz grščine) prihaja zaradi njenih neprestanih sprememb, ki jih opazimo vsak mesec (torej z malo, ker gre za časovno obdobje). V angleščini jo pač naslavljajo le z enim imenom, torej Moon.

Kar se tiče Sonca pa verjetno veš, da gre za zvezdo, ki smo jo poimenovali, mar ne?
Kobilica-poet
# 24.12.2016 ob 07:57
...Američani na ISS ne morejo spraviti astronavta s svojo raketo, pa filozofirajo o Mardu....

tega res ne razumem...
Ejnštajn
# 24.12.2016 ob 13:29
Tole ne pelje nikamor.

Grem raje prebirat znanstvene članke v strokovni literaturi.

Hmm, kje je že moja revija Misteriji?
Nikec3
# 24.12.2016 ob 09:16
Pri NASI je vedno tako, da vsak predsednik vedno ukine načrte starega in si zada nov cilj, ki je premaknjen močno v termin po njegovem mandatu, iz katerega na koncu itak ni nič.
kralj matjaž
# 24.12.2016 ob 08:27
Pa bodo levičarji spet jokali
Ejnštajn
# 24.12.2016 ob 12:53
@ancient

Pa res nimaš pojma! Uporabi optično geometrijo:

Luna je velikosti nekaj nogometnih žog se pravi glede na velikost na nebu, je par deset metrov stran od Zemlje.

Se še nisi peljal z letalom? Praktično letiš NAD Luno. Ampak vlade nalašč ne pustijo dovolj velikih oken na letalih, da bi to lahko videl. Letalske družbe so pa itak zraven, zato jim pustijo chemtraile špricat.

;-)
G.Bruno
# 26.12.2016 ob 21:24
Zelo resno prosim administratorja, predvsem pa avtorja, da počisti smetje v komentarjih pod tem člankom. To je sramota za stran, ki ima naziv "Znanost in tehnologija".
Galaxy
# 25.12.2016 ob 09:23
sennova

Izšolanega in poklicnega fotografa z 30 letnimi izkušnjami boš učil? LOL x 1

Baje naj bi 1500 ljudi bilo vpletenih v snemanje fejk pristanka na Luni. In od vseh teh ljudi s svetovno znanim Stanley-em Kubrick-om na čelu se nihče ni spomnil zrezat majnih luknic v črno platno, ki naj bi predstavljale zvezde? LOL x 2

Ker, če bi zrezali te majhne luknice za zvezde bi vsak ( razen tebe in redkih izjem ), ki je naredil tečaj iz fotografiranje ugotovil, da je FEJK, ker če bi hotel pri dnevni svetlobi na Luni posnet poleg površja še zvezde bi zažgal sliko tam kamor je površje! LOL x 3

Čeprav je dan na Luni je nebo vseeno črno, ker Luna nima atmosfere! LOL x 4
Galaxy
# 24.12.2016 ob 23:11
Berger

Še enkrat : Če hočeš narediva te dni nočni zimski vzpon na Triglav in bova pogledala ali se vidi Južni Križ po katerem so se morjeplovci svojčas orientirali na južni polobli. Kaj praviš?

Ljubitelji znanosti, ki verjamejo vsemu kar vidijo v visokobudžetnih dokumentarcih pa pač zgolj verniki.

Če hočeš greva lahko do lokalnega observatorija in skozi teleskop pokukaš na reciva Orionovo meglico, ki je sedaj vidna v zimskem času? Teleskop + okular + tvoje oči? Aja sm pozabu ... po tvoji teoriji : zvezde na nebu so LED diode in skozi teleskop bi gledala na platno nad nami kjer NASA vrti fejk dokumentarec 24/24 o vesolju brez reklam za Špar ali Lidl... eh pozabi ...

Vesel Božič tudi če ga preživljaš sam ob kratkočasju trolanja na MMCju :-)
Pac-Man
# 24.12.2016 ob 17:03
Krimsky
# 24.12.2016 ob 11:28

Novih posnetkov z Luninega površja, s fotografsko tehnologijo, ki je v pol stoletja hudo napredovala, ... se bomo razveselili, mogoče ... se bodo videle celo ... zvezde na črnem nebu ...
-------------------------

Ne bodo se.

Krimsky
# 24.12.2016 ob 09:11
Kako po petdesetih letih izgleda ameriška zastava na Luni?
Pa stopinje? So že kaj zabrisane, 'popikane' z meteorčki?
~
Leta 2019 bi ob okrogli obletnici res lahko poslali gor robotizirani modul s fotoaparatom visoke ločljivosti. Posnetkov bi se poleg mene zagotovo razveselil še kdo ...
becar
# 24.12.2016 ob 15:05
˝Noben človek od leta 1972 ni več ušel gravitaciji Zemlje˝.

No, dejansko ni človek gravitaciji Zemlje še nikoli ušel, tako kot Luna tudi ne.
Ejnštajn
# 24.12.2016 ob 12:47
Česa vsega ne prebereš v komentarjih. Saj ne vem a naj se smejem, ali jokam.
Alchemist
# 24.12.2016 ob 10:00
Včasih se mi zdi, kot da se vračamo v 60ta leta.
luckyss
# 24.12.2016 ob 08:30
@nemi...reci samemu sebi: Jaz sem moj mesec (v angleščini;)
aparat-čik
# 24.12.2016 ob 07:17
Shuttle je odličen koncept, kljub nepredvideno visokim stroškom. Dobro ga je bilo upokojiti. Analiza nesorazmerno visokih stroškov bi bila tudi pomoč pri konstruiranju njegovega naslednika. Škoda, da bodo to verjetno prej naredili kitajci.
G.Bruno
# 27.12.2016 ob 09:41
Umrla je Vera Rubin, astronomka, ki je prva dokazala obstoj temne materije.
Vera Rubin
Homer.
# 27.12.2016 ob 08:06
Komentarji so dokaz, da je internet največje smetišče v vesolju......
Galaxy
# 24.12.2016 ob 22:05
sennova

Se vidi kako oprani so posamezniki da verjamejo da se v črni temi na nebu ne vidijo zvezde :)

Ti niti osnovnega tečaja ne narediš kaj šele šolo za fotografa :-)

Berger

Tudi, če bi NASA izpolnila tvojo željo o "TV Earth Live from Moon" bi še vedno trolal, da je to teorija zarote, ker je tako izjavil kak YouTube "doktor" ;-)



Če hočeš narediva te dni nočni zimski vzpon na Triglav in bova pogledala ali se vidi Južni Križ po katerem so se morjeplovci svojčas orientirali na južni polobli. Kaj praviš? Še prej preberi to : LINK
Galaxy
# 24.12.2016 ob 19:06
Krimsky
# 24.12.2016 ob 11:28

Novih posnetkov z Luninega površja, s fotografsko tehnologijo, ki je v pol stoletja hudo napredovala, ... se bomo razveselili, mogoče ... se bodo videle celo ... zvezde na črnem nebu ...


Enim delajo osnove fotografije hude težave :-p

"Stars are very dim and the light reflected by the Earth and the Moon is just so much brighter. To take good pictures in space you need to have a high shutter speed and a very short exposure, which means our planet and satellite are clearly visible but the stars often can't be seen."

LINK

[url="https://answers.yahoo.com/question
/index?qid=20100114150355AAhgJm1"]
LINK[/url]

"This is probably the worst piece of "evidence" in favor of a conspiracy. There are no stars in the pictures because the exposure times of the cameras were far too short. The stars are simply too faint to show up."

Najslabša zarotniška teorija nepoznavalcev fotografije press
COP
# 24.12.2016 ob 13:25
Luna je magnet v velikosti nekaj nogometnih žog. Zakaj je potem tako vidna na nebu se vprašajte sami in to tudi znanstveno utemeljite.

Bedarij ni možno znanstveno utemeljiti.
ancient
# 24.12.2016 ob 12:55
@Ejnštajn sej res, zato je toliko videnj raznih lebdečih krogel, o katerih pričajo potniki letal. Pa izredno mobilna je tale naša luna, včasih skače sem in tja z nesluteno hitrostjo. Kako sem bil zaveden. :-)
logan6
# 24.12.2016 ob 10:22
Takrat so v ZDA obstajali tekoči trakovi, ki so redno izgotavljali nove rakete Atlas V ter vesoljske ladje Apollo.
To so bile drugače rakete Saturn 5..
Banban
# 27.12.2016 ob 15:03
Staroselec, zvezdarna visnjan, precej spodoben teleskop imajo, za kakih 50 kun ti gotovo pokazejo retrolefrektorje ki so jih na luni pustili Apollo in Lunohod. Verjetno tj to lahko pokazejo tud v crnem vrhu? Gres, pogledas v okular, in na tvojo retino padejo fotoni z Lune. In vidis delo cloveskih rok. V vesolju.Analogno.

Ker seveda ne bos verjel meni, bos moral zavrtet par telefonov in se peljat par km. Zima je primeren cas za opazovanje.

Zalostno, kako korajzni so postali nepismeni ljudje. Tale internet tud skodi.
ancient
# 24.12.2016 ob 13:17
@tyhobrahe, pa sonce, koliko je stran, če je luna tko blizu? Ga grem lahko poleti, ko mi je vroče polit z vedrom vode?
tarantino
# 24.12.2016 ob 13:09
končno en članek, kjer se Trumpa ne pljuva :) :)
aleluja, rtv :)
ancient
# 24.12.2016 ob 12:48
@Ejnštajn, najblojše so solze od smeha. :-)
Lipoglav
# 24.12.2016 ob 12:20
aci7@ dejansko verjameš da je Jugoslavija razvijala vesoljski program in ga prodala ZDA? Američani so raketno tehnologijo prevzeli od Nemcev. Beri Wernher von Braun. Prej bi verjel, da bi Nemci pridobili načrte od Potočnika. Potočnik med svojo kariero namreč ni živel na Slovenskem.
Krimsky
# 24.12.2016 ob 11:28
@ Pac-Man

Hvala za info in link, se že veselim.
~
Odkar pišem komentarje, se mi je izpolnilo že kar nekaj želja ... in to je seveda lepo.
Pri demokratičnem odpoklicu župana se sicer nekaj (pričakovano!) zatika, vendar se stvari premikajo.
~
Novih posnetkov z Luninega površja, s fotografsko tehnologijo, ki je v pol stoletja hudo napredovala, ... se bomo razveselili, mogoče ... se bodo videle celo ... zvezde na črnem nebu ...
ancient
# 24.12.2016 ob 11:26
@tyhobrahe, največ kisika se porizvede v ocenih.
ancient
# 24.12.2016 ob 11:24
@tyhobrahe ne boš verjel, ampak rastline porabljajo tudi kisik...
Nikec3
# 24.12.2016 ob 09:25
Zakaj Nasa podvaja kapacitete, ko pa delo za njo opravlja zasebni sektor, se sprašujeta svetovalca

To je zelo dober argument! Nasa naj ukine SLS, ter se osredotoči na znanost in raziskovanje. Rakete pa naj preprosto kupi pri zasebnikih. Na tak način se z manj denarja naredi mnogo več.
raintaker
# 27.12.2016 ob 17:33
@Banban
No no, ne mu dajat dodatnih razlogov za dvom. Dela človeških rok na Luni pač ne boš videl s teleskopom, ne glede na velikost, saj ti že atmosfera onemogoča takšno resolucijo. Saj se še na slikah sond v orbiti okoli Lune komaj vidijo ostanki in sledi. Se pa.
Banban
# 27.12.2016 ob 09:09
Aaa, saj pravim, star, tecn in naiven sem. Zagotovo 54 let staro Komercialno Nadzvocno letalo ni ekolosko sprejemljivo in rentabilno. Tudi meni ni. Novo? Sodobno? Kot demonstracija zmoznosti? Ce je bil smiselen veyron, bi morali met tudi concorda mk2. Videt in slisat concorda na vzletu v heathrovu...nepozabno.

Osvajanje...spet mi nagajajo srednja leta. GoogleStreerView mi nikakor ne nadomesti potovanja. .pridem in se mi zdi vse znano. Ampak dokler ne pridrajsam do cilja, tam nisem bil. Podobno dojemam sonde ki letijo do plutona. Izredn dosezek. Ampak....nismo bili tam.
Banban
# 27.12.2016 ob 08:38
Kot ljubiteljski fotograf se iz casov filmov in diapozitivov, sem skepticen do fotografij prvega pristanka. Nikoli pa nisem podvomil v resnicnost dogodka. Naivnez se trudim locit med PR kampanijo ki je morala osupnit svet, in neverjetnim dosezkom, ki verjetno ni bil tako fotogenicen.

Opustitev osvajanja vesolja in ukinitev nadzvocnega potniskega letala me delata zalostnega. V nekaterih pogledih kot rasa ne napredujemo vec. S telefoncki in tablicami postajamo introvertirani zapeckarji.
alex_vega
# 25.12.2016 ob 21:41
@sennova

Imam obcutek, da odgovora od @galaxy-a ne bos docakal, ker si se spustil na zelo nizko raven komuniciranja, ko nekoga oznacis za budalo.

Nauk za Bozic : Pametnejsi odneha, da na koncu izpades ti budalo, ker ne znas niti videa prilepit in posiljas prazne poste ;)
Franc 1952
# 24.12.2016 ob 14:21
Se ZDA s Trumpom vračajo na Mesec, ali gredo za Luno, to je sedaj osnovno vprašanje!:)
kolnkista
# 24.12.2016 ob 14:15
Zadnje čase so popularne teorije o ploščati Zemlji. Prejšnje leto o kepi snega, ki se smodi, če jo žgeš od blizu z vžigalnikom....what's next?
Palpatine
# 24.12.2016 ob 13:46
svyatoslav

# 24.12.2016 ob 10:40
Prijavi neprimerno vsebino So kar lepe tele fotošop slike kjer je zemlja okrogla.


Photoshop 1969-beta edition.
Kazalo